Metelkova mesto:

 

Menza pri koritu:

17:00 Cirkuške delavnice

Dragi cirkuški navdušenci, vabljeni ste na delavnice ter hkrati odprte vaje žongliranja, ki potekajo vsak ponedeljek med 17:00 in 19:00 v Menzi pri koritu! Delavnica je primerna za vse starosti, na voljo imamo rekvizite Cirkusa pri koritu, ni pa odveč, če prinesete svoje. Največ žongliramo z žogicami in keglji ter vrtimo palice, v našem inventarju pa so tudi diaboli, poie ter kitajski krožniki. Radi se pomenkujemo ob čaju ali kavi, tako da če v življenju radi združujete prijetno z nekoristnim (kar metanje plastičnim predmetov v zrak nedvomno je, četudi dobrodejno vpliva na razvoj

obeh možganskih polobel), ne odlašajte, temveč se nam pridružite na ponedeljkovih srečanjih.

Prost vstop.

21:15 Prebranec #3 - Serija večerov nove proze.

Na 3. Prebrancu bodo svoje zgodbe brali Simona Jerala, Anja Mugerli in Borut Pust. Večer bomo zaokrožili z Miho Mazzinijem, ki bo naš tokratni gost.

Prebranec je serija večerov nove proze, zasnovan po vzoru Mladih rim. Z branjem kratkih zgodb, odlomkov iz romanov, črtic, pravljic se predstavljajo znani, uveljavljeni in na drugi strani mladi, neizkušeni in neznani avtorji.

Vstop prost.

 

Gala hala ob 20:30: Bleeding Through, This Or The Apocalypse, Hand Of Mercy Dirty Skunks predstavljajo: Bleeding Through (Zda /Rise Records) This Or The Apocalypse (Zda/Lifeforce Records) Hand Of Mercy (Australia/We Are Unified)

Vstopnina: 24 € na dan koncerta

 

Jalla jalla ob 21:00: Radio Defonija: rola Micelij

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: BAMWISE (Hrv)

BAMWISE, kolektiv v katerem sodeluje 6 glasbenikov in 1 vizualna umetnica, ki so se združili zaradi iste ideje – igranja elektronske DUB glasbe. Samo idejo o skupnem ustvarjanju glasbe so gojili že nekaj časa pred nastankom skupine leta 2008. Glasba ki jih je navdihnila je predvsem jamajški dub reggae, ki pa so ji dodali nove -različne - elemente sodobne elektronske glasbe, kar se na odru kaže v kombinaciji 4ih syntesizerjev, bobnov, tolkal, bass-a, vokala, raznih efektov,…vse skupaj pa je podkrepljeno z videoprojekcijo, katere ideja je da poslušalec doživi vizualno podobo sebe in svojih dejanj. Uživanje v nizkih frekvencah in surovem zvoku vam tokrat ne uide. Torej, vidimo se na plesišču Dub Laba ob sproščanju pozitivnih vibracij.

Marko Pinjuh - guitar

Marijana Krbot - visuals

Andrija Santro - synth + vocal

 

Glasba izven:

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 20:00: Gal Gjurin in Simfonični orkester "Cantabile"

 

Ortić ob 22:00: MI2 akustični

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

Art center, Komenskega 9 ob 17:00: Kamishibai- japonske pravljice

V okviru 16. pripovedovalskega festivala PRAVLJICE DANES pripovedujejo japonske pravljice: Igor Cvetko, Irena Rajh Kunaver, Marjan Kunaver, Jelena Sitar, Anže Virant, Gregor Cvetko

Kamišibai je tradicionalna japonska tehnika pripovedovanja zgodb ob papirnatih risbah na stojalu. Največji razcvet je doživel pred izumom filma, po začasnem zatonu pa spet pridobiva veljavo. Lotevajo se ga umetniki in učitelji z vsega sveta. V Sloveniji bomo kamišibaiju letos v okviru pripovedovalskega festivala prisluhnili prvič.

Primerno za otroke 3+, traja 45 min;

 

SNG Opera in balet ob 19:30: Giuseppe Verdi: La traviata

Opera v treh dejanjih (štirih slikah)

Kljub temu da La traviata danes zavzema mesto med najbolj priljubljenimi operami in je sinonim za ognjemet čudovitih melodij, "ki gredo v uho", je konservativno občinstvo beneškega Teatra Fenice krstno uprizoritev leta 1853 izžvižgalo. Uspeh ji je prinesla šele uprizoritev leto pozneje v manjšem gledališču San Benedetto. La traviata spada med tiste operne mojstrovine, ki so nastale v enem zamahu, saj jo je skladatelj v nepretrganem ustvarjalnem zanosu uglasbil v mesecu in pol. Libreto je napisal pesnik Francesco Maria Piave in je odlična priredba Dame s kamelijami francoskega pisatelja Alexandra Dumasa. Verdi je na oder postavil propadlo pariško kurtizano Violetto, ki jo prevzema čista in nesebična ljubezen. Violetta je arhetip ženske, ki ji meje svobode postavlja le ljubezen. Traviata je bila pri nas prvič uprizorjena leta 1867 v izvedbi nemškega igralskega ansambla v Deželnem gledališču v Ljubljani. Tokratna postavitev (15. po vrsti) je delo uveljavljenega režiserja Lutza Hochstraateja. Skupaj s svojo ustvarjalno ekipo je na ljubljanski oder postavil znano ljubezensko zgodbo, dramo velikih čustev, ki jo je naslonil predvsem na psihološko poglabljanje likov, na njihovo intimno bolečino in na kritiko družbenih razmer. Ustvarjalci so zgodbo obdržali v zgodovinskem okviru, a ji vseeno pustili dovolj svobode, da je razvila živo in pristno odrsko dogajanje.

 

MGL:

19:30 Komedija z ženskami

"Človek misli zmerom le nase." "Človek je inkarnacija zlobe." S takimi izreki je režiser Thomas Bischoff leta 1998 pospremil svojo leipziško inscenacijo edine komedije izpod peresa Heinerja Müllerja, ob Brechtu verjetno največjega nemškega dramatika 20. stoletja.

Jenny Nägle, marljiva delavka na gradbišču, brigadirka, aktivistka, vzorna in življenjske moči polna oseba, se po končanem delovniku gola kopa v gradbeni jami. To moške člane gradbinske ekipe najprej seveda navduši in vznemiri, kmalu zatem pa se v obratu razvijejo strastne oblike zgražanja, pregona, diskreditiranja …, ki po svojih razsežnostih in besnilu bolj kot na komunistični spominjajo na inkvizicijski kontekst. V odgovor na plaz smešnih predsodkov in izobčenje Jenny Nägle (med drugim) začne nenavadno akcijo: iz prostovoljk sestavljena ženska ekipa se bo lotila opravil, ki so do tedaj veljala za povsem moška: najprej, recimo, montaže žerjava na novem gradbišču.

Komičnih detajlov in anekdot polna predloga seveda zahteva veliko ekipo dobrih igralcev ter suvereno dramaturško in režijsko vodstvo; Ivici Buljanu bo služila kot vrhunski material za nadaljnjo raziskavo in angažirano portretiranje fenomena, ki ga v njegovih predstavah lahko zasledujemo že kar nekaj časa: fenomena "množice proti posamezniku". Natančneje "množice, ki izloči posameznika, ker …"

20:00 Hudič babji

Samotno bivališče nekje v gozdu blizu meje. V njem živita mlada ženska (Viktorija Bencik) in njen skrivnostno bolehni mož (Gregor Čušin). Na prvi pogled sta revna in skromna, v resnici pa kar precej premožna in zvita. Nekje v hiši je skrit zaklad, pridobljen s tihotapljenjem. Misel na bogastvo in skorajšnjo selitev v mesto spravlja mlado ženo v dobro voljo in ji izpolnjuje sicer prazne, enolične in samotne dni. Nenadoma se pojavi nov komandant carinskega prehoda in z njim nov načrt: k zakoncema bo poslal čednega graničarja (Jurij Drevenšek), ki naj zapelje žensko in ji izmami podatke o skrivnem premoženju. Mož pa svojo družico prav presenetljivo nagovarja k nasprotnemu: ona naj s svojo privlačnostjo ulovi in ukroti graničarja.

Nevarno poigravanje z ljubeznijo in erotiko se tako začne. Zgodba seveda prestopi načrtovane okvire ter z nepričakovano silovitostjo spremeni usodo vseh treh vpletenih, jih dobesedno vsrka in popolnoma spremeni.

Gre za napeto ljubezensko zgodbo s pridihom kriminalke, napisano v psihološko rafiniranem poetičnem slogu.

 

SNG Drama ob 20:00: Mandić Stroj

Performans gledališkega ekstremista Marka Mandića in Vie Negative dokazuje, da Mandićevo telo ni zgolj medij za druge vloge. Marko Mandić je eden najprepoznavnejših obrazov ljubljanske Drame, brez katerega si zadnja leta težko predstavljamo največje predstave tega gledališča. Nase je sprva opozoril predvsem z vlogami v Mali drami, a njegova eksplozivnost ni bila nič manj opazna na velikem odru. Da je Mandić igralski stroj v najbolj pozitivnem pomenu besede, dokazuje tudi s svojim delovanjem zunaj institucije, med drugim tudi v sodelovanju z Vio Negativo. (…)

Zadnji v sklopu njegove trilogije performansov je Mandićstroj v režiji Bojana Jablanovca, nekakšen pregled vlog, ki jih je Mandić ustvaril med letoma 1998 in 2010. Osemintrideset vlog, ki smo jih lahko v preteklosti videli predvsem v Drami in Mini Teatru, Mandić poveže v performans, v katerem ponovno dokazuje, da je neizčrpen vir energije, mojster preobrazbe in, kot so ga nekoč opisali v žiriji na Borštnikovem srečanju, gledališki ekstremist.

(…) Od Osvalda iz Ibsenovih Strahov prek Rentona oziroma Tomaža Kosa iz Trainspottinga, Boba iz Primestja Hanifa Kureishija do Ala iz performansa Sallinger, ki je bil predlani na sporedu v Mini Teatru. Mandić pri iskanju jedra igralca, ki ni omejeno na vloge, ne popušča. Neizprosno iz vlog posrka bistvo in med prehodi praktično ne dela premorov, zato je vse skupaj bolj kot pregledu vlog podobno nenadzorovanemu vrelcu Mandićeve igralske ustvarjalnosti. Mandićstroj je brezkompromisno ohranjal pozornost in tudi udeležbo občinstva ter si na koncu prislužil stoječe ovacije.

Slovensko mladinsko gledališče ob 20:00: Ljubezen Nedolžnost v sedemdesetih minutah

Ljubezen, sovraštvo, agresivnost, nasilje kot del iracionalne človeške intime.

Režija: András Urbán

Opis

Režiser András Urbán bo prvič režiral v Sloveniji. Zadnja leta v Subotici vodi gledališče Kosztolányi Dezső, ki je postalo najuspešnejša in najbolj inovativna gledališka skupina v regiji. Predstave tega gledališča sodelujejo na vseh pomembnih festivalih v Srbiji in na Madžarskem, nekatere so bile večkrat nagrajene, saj jih odlikujejo idejna in estetska svežina, družbeni angažma in izvrstna, požrtvovalna igra njegovega igralskega ansambla. Urbánove predstave iz zadnjih let so Brecht – The Hardcore Machine, Dogs and Drugs, Drakula, Marat The Sade itd.

V predstavi Ljubezen (Nedolžnost v sedemdesetih m inutah) se bo skupaj z igralkami in igralci Slovenskega mladinskega gledališča posvečal ljubezni in sovraštvu kot temeljnima motivacijskima stanjema našega duha in zavesti. "Vsi vidiki nasilnega bivanja vključujejo tudi tistega, ki to prenaša. Prenašamo sistem, civilizacijo, znanje. Umetnost je akt, ki ga prenašamo. Konvencija je fenomen, ki ga prenašamo. Gledališki jezik je sredstvo govora, ki ga ravno tako prenašamo. Boj med različnimi jeziki je vseobsegajoča norost, in kot takšna proizvaja svoje junake in žrtve. Tehnokracija je temeljni moment civilizacijskega nasilja. Informacija je bolezen. Informiranost je moč. Avtoriteta je iracionalna. Informirana avtoriteta je manipulator. Gledališče je jezik manipulacije … Vendar pa je vse to zaobseženo (tudi) v ljubezni. Vse to je ljubljeno. Gledališko dejanje nastane v odnosu med dogajajočim se v danem prostoru in času in opazovalcem, gledalcem. Ta odnos je intimen." (András Urbán)

 

Kino Šiška, komuna ob 20:00: Neven Korda: KDO vzdržuje sistem

Performans Izpovedi nekega videasta s katerim je Neven Korda odprl video ambient serije KDOxx, izhaja iz navidez preprostega vprašanja Kaj je video?, ki si ga je umetnik zastavil pred dobrim desetletjem. Nanj odgovarja jedrnato: „Video je svetloba, ki se skozi medij pretvori nazaj v svetlobo.“ A v tem primeru medij ni le kamera ali nosilec video slike z vnaprej posnetim materialom, temveč je medij obiskovalčevo telo, arhiv tega medija pa je spomin, ker podoba ne obstaja, preden jo ne shranimo. Kordo ne zanima le uporaba lastnega video materiala, temveč video kot ritual in dogodek.

Vstopnine ni.

 

Stara mestna elektrarna ob 21:00: Gremo vsi!

Gremo vsi! je gledališko-glasbeni projekt, v režiji Mareta Bulca, v katerem nastopajo izključno glasbenice in glasbeniki. Nastopajoči: Jaka Berger, Miha Blažič - N'toko, Matija Dolenc, Polona Janežič, Tina Perić in Irena Preda.

Država je bend in prebivalec države je muzikant in selitev iz države v državo je kot selitev muzikanta iz benda v bend. Ta formula je bila vstopna točka v proces improvizacij in vaj, v katerem so ustvarjalci preverjali predpostavko, da je mogoče o političnih, ekonomskih, čustvenih in drugih migracijah "govoriti" prek migracije glasbenikov. Gre za vstopno točko v proces dela, ki je determinirala potek nastanka predstave, ni pa predstave pomensko zamejila. Le-to je mogoče zaradi glasbenega jedra in kolažne dramaturgije brati tudi precej drugače.

Projekt "gledališči" glasbeno, da bi seciral selitev in nemožnost selitve, odhajanje in ostajanje, razloge, zakaj vztrajati in zakaj oditi. Izbira "neigralske" glasbene ekipe nastopajočih pa je ustvarila pogoje za nevsakdanji ustvarjalni proces in režiserju ponudila enkraten izziv, kako gledališčiti razgledališčeno, glasbeno situacijo.

režija: Mare Bulc

nastopajoči: Jaka Berger, Miha Blažič - N'toko, Matija Dolenc, Polona Janežič, Tina Perić, Irena Preda

oblikovanje zvoka: Jure Vlahović

glasba: nastopajoči

scenski gib: Branko Potočan

kostumografija: Mateja Benedetti

oblikovanje luči: Igor Remeta

izvršna producentka: Tina Dobnik

odnosi z javnostmi: Urška Comino

produkcija: Maska

koprodukcija: Zavod Bunker, Zavod Exodos

posebna zahvala: Zavod Vitkar & Radio študent

 

Knjižnica Prežihov Voranc ob 18:00: Gugalnica

Razstave je namenjena risanemu romanu Gugalnica, ki obravnava samomor v družini skozi otroške oči. Je stripovski prvenec ilustratorja in striparja Gašperja Rusa ter scenarista Žige Valetiča.

 

KOŽ ob 18:00: dr. Dušan Rutar "Novi duh kapitalizma in psihologija vsakdanjega življenja"

Vabimo vas na strokovno predavanje v okviru cikla Kapitalizem skozi psihologijo dr. Dušana Rutarja "Novi duh kapitalizma in psihologija vsakdanjega življenja".

Predavatelj bo govoril o paradoksu, ki se imenuje novi duh kapitalizma. Pokazal bo, kako je materialistični kapitalizem vključil v svoje delovanje psihologijo in humanistiko, da bi laže izkoriščal ljudi, zlasti delovno silo in potrošnike. Zakaj je to storil? Da bi se ognil krizam in jih preložil na poznejši čas. Nekaj desetletij mu je to tudi uspevalo, sedaj pa je napočil čas vstaj in uporov, ki rojeva povsem drugačnega duha, zato spregovori tudi o njegovi naravi.

Vstop je prost

 

Stara gimnazija Šentvid ob 19:00: Matej Černigoj: Fenomenologija za vsakdanjo rabo - v kaj ni mogoče dvomiti?

Osnovni uvid fenomenologije, filozofske usmeritve, ki je odločilno zaznamovala misel dvajsetega stoletja, od eksistencializma do postmoderne, je pravzaprav zelo preprost: ostati s tem, kar se nam neposredno daje v izkustvu. V oklepaj dati vse predpostavke in prepričanja o tem, kar naj bi bilo onkraj pojavov in kaj naj bi ti pomenili, ter preprosto pogledati to, kar je. V kolikor uspemo zavzeti ta, po eni strani zelo preprost, po drugi pa ne najbolj naraven odnos do sebe in sveta, se znebimo veliko nepotrebnih mentalnih vsebin. Predavanje je namenjeno razlagi in analizi osnovnih fenomenoloških konceptov, predvsem z vidika njihove možne uporabe v vsakdanjem življenju. Kako se spremeni naše doživljanje, če se nehamo ukvarjati s tistim, česar ne moremo vedeti? Kaj se zgodi, če svoje vsebine prenehamo projicirati v svet in jih pogledamo kot zgolj - svoje vsebine?

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Pogovor ob izidu knjižnih novosti: Marx, Orwell in pravičnejša družba

Ponedeljek, 15. april, ob 19. uri. Pogovor ob izidu knjižnih novosti: Marx, Orwell in pravičnejša družba - nedavno je v slovenski knjižni ponudbi prišlo do zanimivega naključja: skoraj hkrati sta izšli dve deli, ki se vsebinsko skladata in dopolnjujeta; v zbirki Beletrina Študentske založbe je izšla knjiga Pot v Wigan Georga Orwella, pri založbi Sophia pa je izšel nov prevod Kapitala Karla Marxa; s pomočjo gostov dr. Leva Krefta, dr. Vesne Leskošek, Jerneja Prodnika in Tine Mahkota bomo spregovorili o Orwellu in Marxu, socialni izključenosti, revščini, antifašističnem boju, vlogi ideologije v umetnosti ter skušali povleči vzporednice s sedanjostjo; pogovor bo povezovala Manca G. Renko.

Pot v Wigan zarisuje Orwellovo pot k socializmu ter razvoj njegove misli, ki jo je zaznamovalo dvomesečno bivanje med brezposelnim delavstvom v severnoangleških revirjih. Med tem bivanjem se je ukvarjal z razmišljanjem o revščini ter socialni nepravičnosti in prišel do zaključka, da je edini sistem, ki bi lahko vzpostavil pravičnost, socializem. Ko je knjiga izšla v Angliji, je bil Orwell že v Kataloniji, kjer se je boril proti fašizmu. Ob tem bodo organizatorji predstavili tudi novo številko Časopisa za kritiko znanosti z naslovno temo ¡No Pasaran!: Zapisi z antifa seminarja.

 

Cankarjev dom ob 20:30: Predavanje: Matevž Lenarčič

PREKO MODREGA PLANETA

Z ultralahkim letalom okrog sveta, preko vseh celin, vseh oceanov, preko Aconcague, Patagonije, Mt. Everesta z najmanjšo porabo goriva v zgodovini letalstva. Meritve onesnaženja.

Matevž Lenarčič, znani alpinist in pilot, je tudi diplomirani biolog, podjetnik, fotograf in avtor enajstih knjig. Knjiga Alpe, kot jih vidijo ptice je izšla v petih jezikih v štirih državah, na filmskem festivalu v kanadskem Banffu pa je prejela nagrado za najboljšo knjigo v kategoriji Mountain Image. Udeležil se je alpinističnih odprav na Grenlandijo, Himalajo (Annapurna I in IV), v Karakorum in Patagonijo (Fitz Roy in Cerro Torre) ter v Afriko. Z letalom se je odpravil v Transsibirijo (2002), okoli sveta (2004) in v Afriko (2005). Še posebej odmeven je njegov zadnji podvig GreenLight WorldFlight 2012, med katerim je z ultralahkim letalom obletel Zemljo. Ima več kot petnajst let izkušenj z jadralnim padalstvom in je pilot z licenco PPL–IFR z več kot 3.000 urami letenja.

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka: Ob izidu zbornika/80-letnica rojstva Živojina Pavlovića

17:00 Kino-katedra

Slovenska kinoteka je v zbirki Kino raziskave objavila mednarodni zbornik Prekletstvo iskanja resnice: filmska ustvarjalnost in teorija Živojina Pavlovića. Knjiga je kombinacija izvirnih avtorskih besedil o filmski in teoretski ustvarjalnosti enega najvidnejših predstavnikov jugoslovanskega novega filma ter prevodov ključnih filmskih analiz iz njegovega na žalost še vedno prezrtega bisera filmske misli: Peklenski film: razgledi in razprave. Dan, ko bi Živojin Pavlović praznoval osemdeset let, bomo obeležili z javno predstavitvijo knjige in dvema predavanjema.

Maja Krajnc: Džimi Barka in Živojin Pavlović, upornika z razlogom

Živojin Pavlović velja za pionirja kritične misli jugoslovanske filmske esejistike in cineasta, ki je bil zaradi specifičnosti svojega filmskega izraza znotraj jugoslovanskega novega vala označen za »črnovalovca«. V predavanju obravnavam njegov ključni film, četrti celovečerec Ko bom mrtev in bel, prepoznan morda celo kot najbolj kultno delo novega jugoslovanskega filma. Družbeno angažirani film, ki v ohlapni strukturi filma ceste sledi glavnemu junaku Džimiju Barki na njegovi brezciljni, a hkrati dinamični poti, predstavlja primer grobega filmskega naturalizma in vrhunec avtorjevega osebnega realističnega sloga, ki ga opredeljujeta predvsem sistematična raba globinske ostrine in kompleksna organizacija dogajanja na mnogoterih prostorskih ravneh.

Andrej Šprah: V odtenkih krvavega žita: barvna vizija drastične podobe Živojina Pavlovića v filmu Rdeče klasje

Predavanje bo obravnavalo delo Živojina Pavlovića v slovenskem kinematografskem prostoru, s posebnim poudarkom na njegovem prvem barvnem filmu Rdeče klasje. Film se posveča vprašanju nasilne kolektivizacije v Slovenji po drugi svetovni vojni in osebnim dilemam protagonistov, ki jo izvajajo, obenem pa postajajo žrtev razkoraka med lastnimi ideali ter neizprosnostjo politične realnosti. Na izhodišču teze o Pavlovićevi kinematografiji kot svojstveni obliki jugoslovanskega filmskega izkustva se avtor osredotoča na poglavitne vidike uresničevanja režiserjevih teoretskih programskih vizij znotraj jugoslovanskega novega filma v razdelavi konceptov poezije surovosti, estetike odvratnega in drastične podobe kot elementov zasnove destruktivne asociativnosti filmske umetnosti. Hkrati pa opredeljuje tudi daljnosežnost Pavlovićeve teoretične in ustvarjalne vizije v korespondenci s sodobnimi tokovi novega realizma v svetovnem filmu.

Vstop prost.

19:00 Rdeče klasje, Živojin Pavlović, Slovenija (Jugoslavija), 1970, 35mm, 1.66, barvni, 84'

ekdanji partizan in povojni mladinski aktivist (Rade Šerbedžija) odide v odročno štajersko vas z nalogo, da bi organiziral odkup pridelkov in kmete prepričal, naj vstopijo v zadrugo, kolhoz. Pri tem si bolj kot s prepričevanjem pomaga s silo in samovoljnim ravnanjem, s čimer se zameri vaški skupnosti. Zamero pa si nakoplje tudi zaradi svojih erotičnih razmerij z dvema sestrama (Irena Glonar, Majda Grbac) in njuno materjo (Majda Potokar). Socialno-kritična pripoved o nasilni kolektivizaciji. Velika zlata arena za najboljši film in zlata arena za režijo v Puli, zlata plaketa za najboljši film po literarni predlogi v Berlinu.

21:00 Hajka, Živojin Pavlović, Srbija (Jugoslavija), 1977, 35mm, 1.66, barvni, 99', sp

Ostanek partizanskega odreda z diverzijo odvrne četnike od napada na vrhovni štab NOB. Namesto tega četniki uprizorijo hajko na ranjene, lačne in slabo oborožene partizane. Ljudje se spremenijo v zveri: eni v preganjane, drugi v napadalne. V kaosu uničenja, sredi divjanja smrti, se rodi sin ranjenega partizana, simbol zmagoslavja življenja. Zlata arena za režijo v Puli.

 

Kinodvor:

18:15 Daleč za griči (După dealuri), Cristian Mungiu, Romunija, 2012, DCP, 152'

Nenavadno ljubezensko zgodbo, postavljeno v odmaknjen samostan, je navdahnil primer eksorcizma, ki je pred nekaj leti polnil stolpce romunskih časopisov. Daleč za griči je po besedah avtorja film »o ljubezni in svobodni volji, o napakah, storjenih v imenu vere, in o najhujšem grehu izmed vseh: grehu brezbrižnosti«. Režiser, dobitnik zlate palme za 4 mesece, 3 tedne in 2 dneva, je v Cannesu tokrat slavil z nagradami za najboljši scenarij in najboljši igralki.

21:00 Ne! (No), Pablo Larraín, Čile/ZDA/Mehika, 2012, DCP, 118'

Napet politični triler in obenem hudomušna medijska satira beleži resnično zgodbo o padcu Pinochetove diktature, do katerega ni pripeljala krvava revolucija, ampak nalezljiv slogan, spevna melodija in pisan logotip. Nominacija za oskarja za najboljši tujejezični film 2013.

Mala Dvorana ob 20:00:

Nekoč je bila dežela pridnih, Urša Menart, Slovenija, 2012, HDcam, 78'

V obdobju 1977–1991 se je tako v slovenskem kot v jugoslovanskem prostoru izoblikovala podoba Slovenije kot zelene, demilitarizirane in miroljubne dežele pridnih ljudi, v kateri je drugačnost ne le dovoljena, ampak tudi zaželena. Dokumentarni film Nekoč je bila dežela pridnih na duhovit način pripoveduje zgodbo o tem, kako je s pomočjo umetnosti, pop kulture in oglaševanja nastajala ta specifična podoba Slovenije, hkrati pa dokumentira spremembe, ki so v zadnjem času pripeljale do povsem drugačnega razumevanja narodne identitete.

 

Kino Komuna:

18:15 Ana Karenina (Anna Karenina), zgodovinska drama, Joe Wright, Velika Britanija, 2012, 130'

20:45 Lincoln (Lincoln), zgodovinska biografska drama, Steven Spielberg, ZDA, Indija, 2012, 150'