.: 1 :.

GLASBA

Hostel Celica // 20.00 // Sozvočja sveta: Zajtrk

Zajtrk je kantavtorska etno-šansonska zasedba, zavezana k besedilom v slovenščini z duhovitim družbenokritičnim in nagajivim pristopom k ustvarjalnosti. Zasedbo sestavljata Laura Krajnc (violina, vokal, tamburinček) in Sven Horvat (kitara, vokal), v razširjeni zasedbi pa še Matija Solce (harmonika, vokal) in Neža Pavlovič (kontrabas). 

Zajtrk je ljubitelj pravljic, zgodb, pripovedk, smešnih anekdot, teatra in ostalih hudih muh, zato se vse to prepleta z glasbenim ustvarjanjem zasedbe, nastopi pa so venomer začinjeni s kancem teatralnosti. Skladbe Zajtrka prepletajo folk in etno glasbo s punk šansonom, kabarejem, jazzom, bluesom in popom v trd, alternativni kantavtorski izraz. Zasedba si prizadeva predvsem za ohranjanje slovenskega jezika v besedilih, ohranjanje družbene kritičnosti in hudomušnosti, avtonomnosti ustvarjanja, dobrega humorja ter za vnašanje ljudskega v glasbo, besedila skladb pa odsevajo predvsem zanimanje za človeka ter za njegovo in njeno komično, uporniško, zmedeno, tragično, ne srečno in srečno življenje.

Vstop prost.

.: 2 :.

TEATER

Stara mestna elektrarna // ves dan // Claire Huber: No.oN

No.oN je delo, ki se je začelo s priznavanjem »ne!«. Z zavrnitvijo soglasja telesa, ki se zahteva od performerja njegove zloglasne »razpoložljivosti«. Z zavrnitvijo tudi vsemogočnosti rednega utripa, ki je v nasprotju z našimi najbolj prikritimi impulzi. Z zavračanjem uskladitve naših želja s skupnim zakonom teles.
Vendar namesto da bi se spraševala, zakaj zavračamo to, kar nas zatira, ali iskala alternativo temu zatiranju, sem želela raziskati samo zavračanje. Zdela se mi je kot slabo opredeljen signal: »Tega ne morem storiti, moje telo tega ne želi.« Poleg tega je implicitno razkrilo vidik telesa, ki reče ne; vidik, ki se pojavi, ko telo ne sledi vsiljenemu gibanju naprej, ko ne prebavlja, ko se spotika, ko jeclja. Ko se njegova materialnost spopada z našimi željami in jih omejuje, v nerednem ritmu njegovih padcev in ponovnih vzponov. Po mojem mnenju to vsebuje možna semena uporniških teles. S tem »ne« telo ne kaže anomalije, ampak nasprotno, svoj jezik, izraz negacije, ki je vedno povezan in prepleten s svojim najbolj slavljenim nasprotjem: tokom, neprekinjenim gibanjem naprej, pretakanjem. Ta jezik je jezik ritmov.

Claire Huber ustvarja predstave na presečišču ustne poezije, koreografije, zvoka in glasbe, piše in prevaja pesniška besedila, razvija dramaturške refleksije o vprašanjih oralnosti v njenih sodobnih in starih oblikah ter tesno sodeluje z novo glasbeno in zvočno sceno. Študirala je filozofijo na E.H.E.S.S. (magisterij, 2010) v Parizu, koreografijo in dramaturgijo pa na Tanzfabrik (2013) v Berlinu in na P.A.R.T.S. (raziskovalni studii, o besedi x zvoku x gibu, 2017) v Bruslju. Leta 2020 je z glasbenikom Stalinom Blakom ustanovila umetniško platformo »Inflexions« z mednarodno in multidisciplinarno naravnanostjo, kjer razvija eksperimentiranje, ustvarjanje in razmišljanje o performansu ter iskanje novih oblik.

.: 3 :.

KINO

PLAC // 20.00 // Parazit

Dvorana Kinodvora // 15.20 // Megalopolis

V mestu Novi Rim, ki mu grozi propad, se razvname spor med vizionarskim umetnikom Cezarjem Katilino in konservativnim županom Franklynom Cicerom. Prvi sanja o utopični prihodnosti, drugi pa vztraja pri nazadnjaškem statusu quo, ki vzdržuje pohlep, osebne interese in strankarsko vojno. Med njiju je razpeta Julia Cicero, županova hči, katere ljubezen do Cezarja je zamajala njeno lojalnost do očeta.

Film, o katerem je Francis Ford Coppola sanjal štiri desetletja, je vizualno razkošen in intelektualno ambiciozen rimski ep, postavljen v domišljijsko verzijo sodobne Amerike. Zgodba o ljubezni, času, ustvarjalnosti in krhkosti imperijev.

Dvorana Kinodvora // 18.10 // Sosednja soba

Ingrid in Martha sta bili v mladosti tesni prijateljici, toda življenje ju je ločilo: Ingrid je postala pisateljica, Martha pa vojna poročevalka. Po letih brez stikov se znova srečata v nenavadnih okoliščinah …

Najnovejši film Pedra Almodóvarja je zgodba o lepoti življenja in neizbežnosti smrti, polna barv, svetlobe in humorja. Tankočutna drama s Tildo Swinton in Julianne Moore v glavnih vlogah je osvojila zlatega leva na zadnjem festivalu v Benetkah.

Mala dvorana Kinodvora // 19.30 // Cent'anni

Blaž se po preboleli hudi bolezni odpravi na zahtevno kolesarsko turo čez najslavnejše vzpone Gira d’Italia. Spremlja ga partnerica, režiserka Maja Doroteja Prelog, da bi posnela film o veličastni poti okrevanja. Kar sta sprva načrtovala kot potovanje po slikovitih pokrajinah prek Dolomitov do vulkana Etna na Siciliji, da bi si povrnila zaupanje v življenje in premagala svoje največje strahove, se sprevrže v edinstveno preizkušnjo njune partnerske zveze. Snemanje filma postane bojno polje nezaceljenih ran njunega odnosa, ki postavi Majo v središče zgodbe. Da bi ugotovila, kaj se jima je zgodilo, režiserka obrne kamero proti sebi, film pa postane izrazno sredstvo njenega samoodkrivanja in boleče preizpraševanje tega, kaj resnično pomeni »biti skupaj«. Cent’anni je burno čustveno popotovanje s srce parajočimi izpovedmi in dih jemajočimi panoramami, zajetimi v nefiltrirano pričevanje o ljubezni in spremembi.

Snemanje dokumentarnega filma o partnerjevi zmagi nad smrtonosno boleznijo se prevesi v režiserkino odkrivanje nezaceljenih ran njunega dolgoletnega odnosa. Film, ki je med drugim prejel nagrado občinstva za najboljši dokumentarec na festivalu v Trstu, je odprl portoroški Festival slovenskega filma.

Dvorana Kinodvora // 20.30 // Nosferatu

Nepremičninski agent Thomas Hutter odpotuje v Transilvanijo, da bi se srečal s skrivnostnim grofom Orlokom, ki želi kupiti hišo. Toda kmalu po prihodu na grad spozna, da je njegov prebivalec krvoločno bitje teme … Medtem doma v Nemčiji Hutterjevo nevesto Ellen preganjajo grozljivi prividi …

Septembra leta 1924 so v kinu na Kolodvorski predvajali eno največjih mojstrovin nemega obdobja, film F. W. Murnaua Nosferatu – simfonija groze. Sto let pozneje Kinodvor prikazuje novo različico ekspresionistične klasike, kot si jo je zamislil Robert Eggers (Čarovnica, Svetilnik).

Slovenska Kinoteka // 19.00 // Remington

Zgodba o Oskarju Kosu (Mario Šelih), petindvajsetletnem nemirnem mladeniču, ki pobegne iz zapora le nekaj dni pred iztekom kazni. S punco Lano (Lara Bohinc) beži v starem rdečem chryslerju proti Splitu. Vodi ju nič kaj enostavna želja »oditi čez«, v Italijo in potem v Ameriko. A ladja vozi samo enkrat na teden, saj je turistična sezona že mimo. Dnevi prednosti se sprevržejo v dneve negotovega bežanja po praznih bungalovih in avtokampih, saj jima je za petami inšpektor Rozman.