Metelkova mesto:

 

Menza pri koritu:

17:00 Cirkuške delavnice, prost vstop.

21:15 Prebranec #4. Serija večerov nove proze.

Na tokratnem Prebrancu berejo: Andraž Jež, Jedrt Maležič, Zoran Knežević in gostja Mirana Likar Bajželj.

Prebranec je serija večerov nove proze, zasnovan po vzoru Mladih rim. Z branjem kratkih zgodb, odlomkov iz romanov, črtic, pravljic se predstavljajo znani, uveljavljeni in na drugi strani mladi, neizkušeni in neznani avtorji.

Vstop prost.

 

Jalla jalla ob 21:00: Radio Defonija

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab - DUBOMB CREW predstavljajo HORSEMOUTH, MADAMDUB in F CLEF. Dubbing is a Must!!!

 

Glasba izven:

 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 20:00: Čarobna piščal

Bouffes du Nord, Pariz

po Wolfgangu Amadeusu Mozartu

Režija: Peter Brook

Peter Brook je nemara najpomembnejša gledališka osebnost zadnjega pol stoletja. S svojimi reformatorskimi in vizionarskimi uprizoritvami je začel novo poglavje modernega gledališča in zaznamoval režiserje po vsem svetu, tudi pri nas; iz njegovih knjig so se učile cele generacije gledališčnikov; njegova ustvarjalna svoboda je postala pojem; njegovi pozornost in ljubezen do tradicionalnih neevropskih kultur, pri katerih se je učil, sta prevzeli svetovno gledališče. Režiral je filme (Moderato Cantabile, Gospodar muh …), opere (v priredbah, osredotočenih na intimno bližino Carmen, Peleasa, Don Giovannija) in seveda vselej gledališče.

Čarobna piščal po W. A. Mozartu (premierno uprizorjena 2010) je njegovo zadnje veliko delo, s katerim se je po dolgih letih vrnil k evropskemu klasičnemu repertoarju. Po svoje. Ter navdušil občinstvo in kritike v Parizu ter na številnih svetovnih gostovanjih. Brookova Čarobna piščal se odpoveduje standardnemu opernemu razkošju, ne pa tudi glasbi. Z mladimi opernimi pevci na komorno zasnovanem prizorišču na novo odkriva Mozarta in ga prežarči z izrazito avtorsko vizijo, ki se uresniči kot poveličanje umetnosti.

 

Rdeča dvorana, Magistrat ob 19:30: Koncert Zorana Bičanina in Nike Tkalec

Skladbe Weberna, Kogoja, Beethovna in Šoštakoviča za čelo in klavir.

Soločelist Mladih Ljubljanskih Solistov Zoran Bičanin in ena vidnejših slovenskih pianistk mlajše generacije Nika Tkalec bosta izvedla Tri kratke skladbe Antona Weberna, Kogojev Andante v priredbi Miloša Mlejnika, Sonato za violončelo in klavir v D-duru Ludviga van Beethovna in Sonato za violončelo in klavir v d-molu Dimitrija Šoštakoviča.



Zoran Bičanin, rojen 16.5.1990 , se je pričel učiti violončelo, ko je bil star sedem let pri prof. Ratimirju Zekiću na Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani. Na Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana se je vpisal kot izredno nadarjen in šolanje nadaljeval pri prof. Milanu Hudniku, pri katerem je leta 2008 tudi uspešno maturiral.

Študij nadaljuje na Akademiji za glasbo Ljubljana v razredu red. prof. Miloša Mlejnika.

Udeleževal se je državnih (TEMSIG) in mednarodnih tekmovanj. Marca 2008 je na državnem tekmovanju v kategoriji komorne skupine s klavirskim triom dosegel zlato priznanje in 3. nagrado.

Kot solist izvedel koncerte aprila leta 2008 s simfoničnim orkestrom SGBŠ v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji in z orkestrom Mladih ljubljanskih solistov.

Je član godalnega kvarteta Accadémia s katerim je koncertiral po Sloveniji (ciklus Jesenske serenade GML, festival Lent, GM ODER – Glasbena mladina Slovenije) in tujini (Budimpešta, Békéscsaba, Udine). V letu 2011 so prejeli Prešernovo nagrado Akademije za glasbo Ljubljana.

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 19:30: Portreti I; avtorski projekt Vita Tauferja

Opis

Vito Taufer se bo skupaj z umetniškimi sodelavci ukvarjal s fenomenom sreče, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja doživel konjunkturo na področju različnih znanosti, pa tudi v vsakdanjem življenju, saj "industrija sreče", kot jo posredujejo različni mediji, obljublja hitre poti do nje. Poleg psevdopsiholoških uspešnic z recepti za srečo in številnih delavnic na to temo se je občutno povečal tudi obseg znanstvene literature o tej tematiki. V novem tisočletju je prišlo do razmaha pozitivne psihologije, ki se ukvarja s psihologijo blagostanja, z osebnostnimi močmi in vrlinami, z upanjem, hvaležnostjo itd.

Mednarodne raziskave zadovoljstva z lastnim življenjem kažejo na to, da smo prebivalci Slovenije glede sreče vedno na repu, med "najbolj srečnimi" pa so Danci, Kanadčani, Švicarji, Švedi itd. Zanimiv je tudi kulturni pluralizem med posameznimi mediji; del medijev še vedno inscenira podobe tradicionalne, družinske sreče, del pa že kaže zadovoljstvo posameznika zunaj tradicionalnih okvirov heteroseksualnega družinskega para (npr. sreča samskega posameznika ali posameznice). Hkrati opažamo, da v zadnjih desetletjih temelj za identiteto in status posameznika vse bolj postaja telo, young perfect body pa njegov skonstruirani cilj, tako da lepota, uspeh in sreča počasi postajajo sinonimi.

V Portretih I se vam bodo predstavili Marko Mlačnik, Marinka Štern in Blaž Šef, v Portretih II Robert Prebil, Primož Bezjak in Maruša Geymayer-Oblak, v Portretih III Olga Kacjan, Mojca Partljič in Matija Vastl, Desa Muck in Uroš Kaurin pa bosta povezovala vse tri večere.

Po ogledu enega dela trilogije popust pri nakupu vstopnic za druga dva. Uveljaviti ga je mogoče ob hkratnem nakupu vstopnic za več delov ali ob predložitvi že uporabljenih vstopnic.

MGL:

19:30 Triumf ljubezni

Špartanska princesa Leonida se ob bežnem srečanju zaljubi v postavnega mladeniča Agisa, ki s svojim učiteljem, filozofom Hermokratom, in njegovo sestro Leontine živi odmaknjen od sveta na skritem, navidezno varnem in idiličnem posestvu. Racionalistični Hermokrat zavrača vsa čustva in razglaša ljubezen za iluzijo. Leonida je v želji osvojiti Agisa neustavljiva: za dosego svojega cilja je pripravljena uporabiti vsa sredstva – na posestvo se ji posreči priti z zvijačo: preobleče se v fanta. Tudi s pomočjo laži in goljufij se spretno izvije iz vsake zagate, brez pomislekov podkupuje služinčad in je pravi ženski Don Juan, ki se ne ozira na zlomljena srca. Leontine do konca igre vodi za nos kot moški, drugima dvema pa ob novih lažeh razkrije svoj spol in tako nazadnje doseže, da se vanjo zaljubijo vsi trije. In vse, kar počne, z veliko lepimi besedami in precej manj lepimi dejanji počne v imenu kreposti, maščevanja, politike … in resnične ljubezni!

Kontroverzni Marivaux je eden najpomembnejših francoskih dramatikov 18. stoletja, od nekaterih preziran, od drugih poveličevan. Napisal je številne igre za pariški gledališči Comédie-Française in Comédie Italienne. Čeprav rokokojska komedija Triumf ljubezni v času svojega nastanka ni bila cenjena, pa danes sodi med bolj znana Marivauxova dela in vsebuje vse značilnosti njegove dramatike. Komični prizori se izmenjujejo s sentimentalnimi, naivnim ljubezenskim izpovedim sledijo izlivi hlinjenih čustev. Vse v tako imenovani "marivojščini", visoko privzdignjenem, bravuroznem in izumetničenem jeziku. Marivauxovo gledališče je gledališče ljubezni, o tem ni dvoma.

20:00 Ukročena trmoglavka

V Padovi živi bogati plemič Baptista, ki ima dve za možitev godni hčerki: starejša, Katarina, slovi po vzkipljivosti in kljubovalnosti, mlajša, Bianka, pa velja za milo in pohlevno. Pred vrati se tare snubcev, ki se vsi potegujejo za mlajšo, medtem ko se starejše zaradi njenega težavnega značaja raje izogibajo. Baptista vztraja, da mora v zakon najprej oddati Katarino. To namero uresniči, ko v mesto prispe temperamentni in nepredvidljivi plemič Petruccio iz Verone. Ta Katarino zasnubi, se z njo poroči in doseže nemogoče: zloglasno trmoglavko preobrazi v ženo, ki odslej slovi po krotkosti in ubogljivosti …

Shakespearologi se ne morejo zediniti glede letnice nastanka te slavne komedije, gotovo pa sodi v zgodnje obdobje avtorjevega ustvarjanja. Doživela je že številne odmevne odrske in filmske upodobitve, med katerimi izstopa film Franca Zeffirellija iz leta 1967 z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom v glavnih vlogah. Ukročena trmoglavka je z razvidnim zagovorom patriarhalnih vrednot, ki naj bi še posebej prišel do veljave v Katarininem sklepnem govoru, zbudila mnoge burne, tudi odkrito odklonilne in feministično angažirane odzive. In vendar nam današnji čas govori, da ne gre za črno-beli prikaz preseženih problemov, pač pa za intrigantno igro, ki razpre razmerja moči in ljubezni v zakonu.

 

Foerster bar ob 21:00: Večer stand-up komedije v Foerster baru 15: nov material in odprt mikrofon

nastopajo: Andraž Purkat, Žan Papić, Tine Aćimović, Rok Krivičič, Husein Šakanović, Tomaž Stanovnik

Povezuje Andrej Težak Tešky!

Lutkovno gledališče Ljubljana ob 21:00: Robinson, predstava za otroke

Verjetno si je vsak od nas že kdaj zaželel oditi na samotni otok, kjer bi se, tako kot Robinson, spoprijel s kruto naravo, si jo z iznajdljivostjo in oblastiželjnostjo tipičnega novoveškega človeka pokoril in si zgradil svoj mali zasebni raj. Samotni otok je sinonim za svobodo, za nov začetek, daleč stran od omejitev družbenega in družabnega življenja. Hkrati pa samota od človeka tudi terja, da se sooči s samim sabo, si pogleda v dušo in preizpraša vest.

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 22:00: Nedolžni (L’Innocente)

G. D’Annunzio, S. Cecchi D’Amico, E. Medioli, L. Visconti

NEDOLŽNI (L’INNOCENTE)

Režija: Diego de Brea

Igrajo: Uroš Maček, Romana Šalehar, Draga Potočnjak, Olga Grad, Matej Recer

Nedolžni (1976) je zadnje delo filmskega velikana Luchina Viscontija. Ljubezenski trikotnik se dogaja v vilah rimske aristokracije, kjer je dekor do potankosti premišljen, v senzualnem vzdušju italijanskih podeželskih palač, njegovi razkošno kostumirani junaki pa zaradi vzvišene distance do lastnega čustvenega sveta vzbujajo vtis, kot da bi bili zamrznjeni v času. Visconti je film posnel po romanu Gabrieleja D'Annunzia, enega vodilnih predstavnikov dekadence in simbolizma v italijanski književnosti. Prav naklonjenost simbolizmu in dekadenci aristokracije je tisto, kar povezuje Diega de Breo in Luchina Viscontija; de Brea se je v našem gledališču z njim srečal že leta 2006, ko je ustvaril Somrak bogov.

 

Galerija Škuc ob 19:00: Srečanje s pravično kavo

Ob svetovnem dnevu pravične trgovine bomo letos prisluhnili zgodbi kave, ki nam pripoveduje o izkoriščanih proizvajalcih, zavedenih potrošnikih in pravični trgovini. Samo ena skodelica dobro pripravljene pravične kave na dan že spreminja svet.

Na srečanju z dobro kavo se bomo prepustili njeni zgodbi, ki nam jo bosta pripovedovala Rene Suša iz Društva Humanitas in Tine Čokl, poznavalec in ljubitelj kave.

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: ZAVOD VOLUNTARIAT: VEČER POEZIJE – nastopili bodo gostje iz Portugalske, Armenije, Madžarske, Bolgarije in nekaterih drugih držav, ki bodo predstavili vsak svojo pesem na temo svobode in revolucije.

 

Kino kino kino!!!

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 17:00: Le Havre, Aki Kaurismäki, Finska, Francija, Nemčija 2011, 93'

4'5 EUR

Fotografija: Timo Salminen

Igrajo: André Wilms, Kati Outinen, Jean-Pierre Darroussin, Blondin Miguel , Elina Salo, Evelyne Didi, Quoc Dung Nguyen, Laika

V svoji zadnji filmski bravuri se velikan finske kinematografije spogleduje s trenutno zelo aktualno evropsko temo: ilegalno imigracijo. Pri tem seveda ohrani vso specifičnost svojega absurdno-komičnega sloga.

Marcel Marx, nekdanji pisatelj in boem, se zateče v pristaniško mesto Le Havre, kjer postane loščilec čevljev. Pokopal je nekdanje sanje o tem, da bi doživel preboj med slavne pisatelje, njegovo življenje se sedaj premika po ustaljenih tirnicah med najljubšim barom, delom in ženo Arletty. Nenadoma mu pot prekriža mladoletni imigrant iz Afrike. Tedaj resno zboli tudi njegova žena, Marcel pa se mora spet postaviti po robu hladnemu zidu človeške brezbrižnosti, z edinim orožjem, ki ga premore – lastnim optimizmom in solidarnostjo ljudi iz njegove četrti.

 

Kinoteka: Večer SFA/Dan Hrvaške kinoteke v Ljubljani

17:00 Okrogla miza, Andrej Mlakar, Slovenija, 1986, video, 10'

Tri predstavitve. Predstavitev režiserja Črnih ptic Eduarda Galića, ki jo bosta vodila Juraj Kukoč iz Hrvaške kinoteke (HK) in Tatjana Rezec Stibilj iz Slovenskega filmskega arhiva pri arhivu Republike Slovenije (SFA). Predstavitev skupnega projekta restavracije Črnih ptic, o katerem bosta govorila vodji HK in SFA, Carmen Lhotka in Lojz Tršan. Predstavitev tehničnega postopka, ki ga bosta vodila hrvaški in slovenski partner pri digitalizaciji filma, Tomislav Vujović iz Vizij Zagreba in Bojan Mastilovič iz Restarta Ljubljana.

19:00 Črne ptice (restavrirana verzija)(Crne ptice), Eduard Galič, Hrvaška, 1967, 35mm, čb, 91', bp

Poslednji dnevi druge svetovne vojne in poizkus ustašev, da ujetnike nekega koncentracijskega taborišča pobijejo, preden pridejo osvoboditelji. Vlak z zaporniki bi moral biti spuščen v zrak ob eksploziji mine, ko bi se zapeljal čez most. To nalogo naj bi opravilo šest zapornikov, ki akcije ne izvedejo in rešitev sotrpinov plačajo s svojimi življenji. Hrvaška klasika je začinjena tudi s slovensko noto: koproducent filma je bilo ljubljansko podjetje Viba, direktor fotografije pa slovenski mojster Mile de Gleria.

21:00 Sunt lacrimae rerum, Eduard Galić, Hrvaška, 1965, 35mm, čb, 11'

Predvečer(Predvečerje), Eduard Galić, Hrvaška, 1966, 35mm, čb, 14'

Klesarji (Klesari), Eduard Galić, Hrvaška, 1968, 35mm, čb, 9'

Quorum, Eduard Galić, Hrvaška, 1988, video, barvni, 15'

 

Kinodvor:

16:45 Razglasitev vojne (La guerre est déclarée), Valérie Donzelli, Francija, 2011, DCP, 100'

Avtobiografska pripoved o mladem paru, soočenem s težko življenjsko preizkušnjo, je vojna napoved obupu in hvalnica življenju, ki kljub težki tematiki prekipeva od energije, humorja in igrivosti. Zabaven in romantičen film, poln glasbe in novovalovskih vibracij, je bil v domači Franciji velika komercialna in kritiška uspešnica.

18:45 Čudežu naproti (To the Wonder), Terrence Malick, ZDA, 2012, 35 mm, 113'

Terrence Malick se le dobro leto po Drevesu življenja vrača z lirično in impresionistično vizualno meditacijo o ljubezni v vseh njenih oblikah, pa tudi o tem, kako lahko ljubezen spremeni, uniči in ponovno osmisli življenje.

21:00 Filmski teden Evrope: Popolni čut (Perfect Sense), David Mackenzie, Irska/Velika Britanija/Švedska/Danska, 2011, 92'

Vstop prost!

Michael in Susan se zaljubita ravno, ko začne razsajati epidemija, ki ljudem uničuje vse čute enega za drugim. On je kuhar, ki življenje na veliko okuša, ona je znanstvenica, ki virus raziskuje. Kakšna je asenzorična ljubezen? Kakšen bi bil svet, ki ga ni moč občutiti?

Mala dvorana ob 20:00:

Nekoč je bila dežela pridnih, Urša Menart, Slovenija, 2012, HDcam, 78'

V obdobju 1977–1991 se je tako v slovenskem kot v jugoslovanskem prostoru izoblikovala podoba Slovenije kot zelene, demilitarizirane in miroljubne dežele pridnih ljudi, v kateri je drugačnost ne le dovoljena, ampak tudi zaželena. Dokumentarni film Nekoč je bila dežela pridnih na duhovit način pripoveduje zgodbo o tem, kako je s pomočjo umetnosti, pop kulture in oglaševanja nastajala ta specifična podoba Slovenije, hkrati pa dokumentira spremembe, ki so v zadnjem času pripeljale do povsem drugačnega razumevanja narodne identitete.

 

Kino Komuna:

19:00 Prvo leto po poroki (I Give It A Year), romantična komedija, Dan Mazer, Velika Britanija, 2013, 97'

21:00 Umri pokončno: Dober dan za smrt (A Good Day to Die Hard), akcijski triler, John Moore, ZDA, 2013, 99'