Mesto Metelkova:

 

A-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja

Benefit veganska večerja! Vabljeni na benefit večerjo namenjeno zbiranju sredstev za 12. Antifa festival.

 

Jalla Jalla ob 20:00: TORKPEDO>>>"Mean Streets" (1973)

 

Menza pri koritu ob 21:00: The Soft Moon (ZDA). Post-punk, shoegaze.

Skrivnostni Luis Vasquez, multiinštrumentalist iz Oaklanda, je pred leti s projektom The Soft Moon nepričakovano prebudil speče demone nojzrokovske scene. Anonimne, raztelešene vokale in razkrajajoče se teksture, ujete v motorične ritme, je s pomočjo svoje raznolike nadarjenosti pretkano zlil v analogno prekletstvo, v katerem mrgolijo agresivni odmevi novega vala, hipnotični zvoki starinskih ritem mašin in neobrušena rezila zgodnjega post-punka.

The Soft Moon se je javnosti prvič predstavil leta 2009 kot solo projekt z dvema singloma, ki sta burno naznanila prihod istoimenskega LP-ja. Po uspehu njegovega dolgometražca The Soft Moon iz leta 2010 se je pod Vasquezovo taktirko tako organsko nabrala peterica iz San Francisca, ki je umetniško zamisel temeljito prevedla v avdiovizualni performans, sloveč po intenzivno klavstrofobični odrski izkušnji. Dve leti kasneje je Vasquez z drugim albumom Zeros ojačal interpretacijo temačnih, a posodobljenih 80-ih, z bendom pa je svojo hermetično vizijo uspel podati občinstvu na hudičevo plesen način.

The Soft Moon iz dediščine puščavskega panka in afrokubanskih vplivov tako črpajo srhljivo distopične glasbene pokrajine, ki poslušalca utapljajo v atmosferskih valovih obupa, kaosa, nepričakovanosti in – ironično – tudi upanja. Gre za zvok nove generacije, ki pod pritiskom preteklosti išče in razvija edinstvene smernice, četudi ne verjame več v prihodnost: romantični soundtrack, namenjen koncu sveta!

Albumi:

The Soft Moon (LP/CD) – Captured Tracks (2010)

Total Decay (EP/CD) – Captured Tracks (2011)

Zeros (LP/CD) – Captured Tracks (2012)

Postava:

Luis Vasquez – glas, kitara, klaviature

Justin Anastasi – bas kitara

Keven Tecon – tolkala

Predskupina:

Litošt (Ljubljana)

Litošt je zvočna zmes, ki dopušča glasbenim idejam, da se brez predpisanega pravila neobremenjeno prelivajo med sabo. Početje trojice Litošt se da najtočneje opredeliti zgolj zvočno. Čeprav inštrumentarij tria ponuja asociacije na določene stile (psihedelija, progresiva, elektro, dub, kozmika, lo-fi) je nesmiselno postavljati okvire okoli te organske spreminjajoče se gmote. Koncept benda je torej prej konstruktivno rušenje kot grajenje žanrskega okolja. Kompozicijski podstati navkljub Litošt goji starejšo prakso improvizacije, ki je odprte narave in posledično brez kakršnihkoli predpisanih struktur. Istoimenski prvenec nudijo brezplačno (oz. po pojubni ceni) preko spleta, obstaja pa tudi v fizični obliki, ki trenutno zajema 40 ročno sprejanih ter tiskanih unikatov.

Postava:

Boštjan Simon – klaviature, mašinerija

Vitja Balžalorsky – bas, mašinerija

Bojan Krhlanko – bobni

Vstopnica: 15 € na dan koncerta.

 

Klub Gromka ob 22:00: MetlaBluzKoruza: DIVJE JEZERO (Slo)

Skupino Divje Jezero sestavljajo štirje glasbeniki - kitara, bas kitara, bobni in klaviature. Prihajajo iz okolice Idrije in ustvarjajo inštrumentalno glasbo v kateri je moč zaznati veliko različnih stilov – jazz-rock, fusion ter vplivov skupin in glasbenikov kot npr.: Billy Cobham, Jeff Beck, Dixie Dregs, Rush, Pink Floyd, Santana,… S stili glasbe se nikakor ne obremenjujejo in omejujejo.

Začetki skupine segajo v leto 2006, sprva je delovala kot duet (Alen na basu in Luka na bobnih), po kakšnem letu se je skupini pridružil kitarist Aleš. Skupaj so nato posneli prvi demo plošček »Divje Jezero«, na katerem je šest avtorskih skladb in dve priredbi. V želji po ustvarjanju avtorske glasbe, ki bo zanimivejša in bolj raznolika ter tudi kvalitetnejša, se je izkazala potreba, da se skupina okrepi z dodatnim košem harmonij in melodij - klaviaturami. Tako se je v začetku 2010 skupini pridružil David in skladbam doprinesel svojo paleto glasbenih odtenkov.

V prihodnosti si Divje Jezero želijo čim več nastopati in ustvarjati novih skladb ter predvsem uživati v glasbi nasploh.

Divje Jezero so:

Alen Bogataj – Bas kitara

Luka Čibej – Bobni

Aleš Golja – El. Kitara

David Križaj – Klaviature

Po koncertu sledi jam session...

V času koncerta 3 eur, potem je vstop prost...

 

Glasba Izven:

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19.30: Imer Traja Brizani & Amala

Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija

Dirigent: Patrik Greblo

Že več kot štirideset let, od leta 1971, Romi vsako leto 8. aprila po vsem svetu praznujejo. Letos bo mednarodni dan Romov RTV Slovenija počastila z velikim koncertom v Gallusovi dvorani.

Nastopila bosta oba hišna orkestra, tako Simfonični kot Big Band RTV Slovenija, skupaj z legendarno romsko skupino Amala, ki jo vodi neutrudni Imer Traja Brizani, glasbenik, ki je s Kosova prišel v Slovenijo že davnega leta 1980.

Brizani je z Amalo posnel že celo vrsto plošč in svoj program predstavil na mnogih koncertnih prizoriščih tako doma kot v tujini. Tokrat bo romsko ljudsko glasbo kot tudi nekatere svoje hite predstavil z velikim orkestrom RTV Slovenija, Amalo in številnimi izvrstnimi gosti, med katerimi izstopajo španski flamenko kitarist Diego Cortez jr. s svojim kvartetom ter pevca Bajsa Arifovska (Makedonija) in Mija Muratović (Srbija).

Koncertni program bo predstavljen v povsem novih preoblekah za veliki orkester, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Priredbe so prispevali Matjaž Mikuletič, Aleš Avbelj, Jani Golob in Črt Sojar Voglar. Vse skupaj bo potekalo pod taktirko dirigenta Patrika Grebla.

Obeta se večer nepozabnih romskih napevov v izvedbi najboljših orkestrskih glasbenikov in solistov, ki ga bo posnela Televizija Slovenija, v živo pa prenašal Prvi program Radia Slovenija.

 

Klub CD ob 20:00: CARMEN SOUZA

Carmen Souza, glas, akustična kitara, klavir; Theo Pas'cal (glasbeni direktor) - bas, kontrabas, spremljevalni glas; Filipe Melo, klavir; Elias Kacomanolis, bobni, tolkala

(Spremenjena zasedba)

Božajoče melodije in ritmični napevi v sozvočju jazzovskih linij in tradicije Zelenortskih otokov.

Naslov najnovejšega albuma Carmen Souza je Kachupada. Posnela ga je v Londonu in Lizboni, izšel pa je septembra 2012. Navdih za naslov je našla pri cachupi, značilni jedi Zelenortskih otokov, ki s pestrostjo sestavin in začimb odraža paleto vplivov na Carmenino glasbo. Carmen Souza pripoveduje zgodbe iz resničnega življenja, predaja se lepoti melanholije, izžareva življenjsko moč, na krilih domišljije zajema iz bogate glasbene zapuščine afriških prednikov. S svojim ekstravagantnim glasom prepleta jazzovske linije in zvoke Zelenortskih otokov, v tehniki scat ritmično razvija napeve, božajoče melodije.



Orto Bar ob 21:00: Orto Fest 2013: Orto Fest 2013: From The Tracks (Švedska)

 

Hostel Celica ob 21:00: Glasbeno srečanje - Sozvočja sveta: Lunin med

Mateja Gorjup in Samo Kutin

V glasbenem popotovanju ustvarjava in predstavljava čaroben svet ljudskih pesmi naših dedov in babic. Pojeva ljudske pesmi iz naših krajev, in jih spremljava na instrumente iz raznih dežel.

Igrava na glasbila iz vseh vetrov. Od afriških (kalimba, gongoma, n'goni, balafon, bendir, kalabaši - buče na vodi…), prek avstralskega didgeridooja, indijskih instrumentov (sarangi, tampura, khamak …) do slovanskih (koncovka, bisernica in srednjeveško glasbilo hurdy gurdy) pa tudi slovenskih (lončeni bas, okarina in drumlja).

Uporabljava tudi različna zvočila (zvončki, raglja, majhne činele, ropotulje, preproste piščali, doma izdelani kazuji in duholovci ter litofon iz marmornih plošč…)

 

Teater, razstave & predavanja:

 

Gledališče Glej ob 18:00: Ni obale ni

Ni obale ni" je profesionalni prvenec mladega režiserja Jaše Kocelija, avtorski projekt po delih Mirana Jarca, pesnika, dramatika, pisatelja, esejista in prevajalca.

Po delih Mirana Jarca

Režija in priredba besedila: Jaša Koceli

Nastopa: Jure Kopušar

Produkcija: Gledališče Glej

Miran Jarc je v mladosti oznanjal, da vojna ni zunaj, ampak v človeku, da se največje drame naših življenj dogajajo znotraj nas in da se svet sesuva zaradi lastnih neuresničenih hrepenenj. Njegova mladostna umetnost je pozabljen biser iz silovitega obdobja preslišanih krikov in predstava ponovno uporablja skoraj sto let stare naboje ekspresionizma. Kam zadanejo danes?

Gledališka predstava "Ni obale ni" je profesionalni prvenec režiserja Jaše Kocelija, ki skupaj z ustvarjalno ekipo mladih gledaliških umetnikov (Jure Kopušar - dobitnik študentske Severjeve nagrade; scenograf Darjan Mihajlović Cerar in kostumografinja Branka Pavlič; glasbenik Miha Petric) na oder Gledališča Glej umešča hommage novomeškemu umetniku Miranu Jarcu, večkrat prezrtemu velikanu novomeške pomladi.

Predstava se osredotoča na različne obraze Mirana Jarca in njegovo potovanje vase. Atmosfera in situacija sta vzeti iz Jarčeve drame Ognjeni zmaj. Gledališki prostor predstavlja duševni svet umetnika. Znajdemo se na ladji, izgubljeni na horizontu. Pesnik igra v trebuhu morja in potuje po njegovih globinah.

 

MGL:

19:30 Triumf ljubezni

Špartanska princesa Leonida se ob bežnem srečanju zaljubi v postavnega mladeniča Agisa, ki s svojim učiteljem, filozofom Hermokratom, in njegovo sestro Leontine živi odmaknjen od sveta na skritem, navidezno varnem in idiličnem posestvu. Racionalistični Hermokrat zavrača vsa čustva in razglaša ljubezen za iluzijo. Leonida je v želji osvojiti Agisa neustavljiva: za dosego svojega cilja je pripravljena uporabiti vsa sredstva – na posestvo se ji posreči priti z zvijačo: preobleče se v fanta. Tudi s pomočjo laži in goljufij se spretno izvije iz vsake zagate, brez pomislekov podkupuje služinčad in je pravi ženski Don Juan, ki se ne ozira na zlomljena srca. Leontine do konca igre vodi za nos kot moški, drugima dvema pa ob novih lažeh razkrije svoj spol in tako nazadnje doseže, da se vanjo zaljubijo vsi trije. In vse, kar počne, z veliko lepimi besedami in precej manj lepimi dejanji počne v imenu kreposti, maščevanja, politike … in resnične ljubezni!

Kontroverzni Marivaux je eden najpomembnejših francoskih dramatikov 18. stoletja, od nekaterih preziran, od drugih poveličevan. Napisal je številne igre za pariški gledališči Comédie-Française in Comédie Italienne. Čeprav rokokojska komedija Triumf ljubezni v času svojega nastanka ni bila cenjena, pa danes sodi med bolj znana Marivauxova dela in vsebuje vse značilnosti njegove dramatike. Komični prizori se izmenjujejo s sentimentalnimi, naivnim ljubezenskim izpovedim sledijo izlivi hlinjenih čustev. Vse v tako imenovani "marivojščini", visoko privzdignjenem, bravuroznem in izumetničenem jeziku. Marivauxovo gledališče je gledališče ljubezni, o tem ni dvoma.

20:00 Ukročena trmoglavka

V Padovi živi bogati plemič Baptista, ki ima dve za možitev godni hčerki: starejša, Katarina, slovi po vzkipljivosti in kljubovalnosti, mlajša, Bianka, pa velja za milo in pohlevno. Pred vrati se tare snubcev, ki se vsi potegujejo za mlajšo, medtem ko se starejše zaradi njenega težavnega značaja raje izogibajo. Baptista vztraja, da mora v zakon najprej oddati Katarino. To namero uresniči, ko v mesto prispe temperamentni in nepredvidljivi plemič Petruccio iz Verone. Ta Katarino zasnubi, se z njo poroči in doseže nemogoče: zloglasno trmoglavko preobrazi v ženo, ki odslej slovi po krotkosti in ubogljivosti …

Shakespearologi se ne morejo zediniti glede letnice nastanka te slavne komedije, gotovo pa sodi v zgodnje obdobje avtorjevega ustvarjanja. Doživela je že številne odmevne odrske in filmske upodobitve, med katerimi izstopa film Franca Zeffirellija iz leta 1967 z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom v glavnih vlogah. Ukročena trmoglavka je z razvidnim zagovorom patriarhalnih vrednot, ki naj bi še posebej prišel do veljave v Katarininem sklepnem govoru, zbudila mnoge burne, tudi odkrito odklonilne in feministično angažirane odzive. In vendar nam današnji čas govori, da ne gre za črno-beli prikaz preseženih problemov, pač pa za intrigantno igro, ki razpre razmerja moči in ljubezni v zakonu.

 

SNG Drama ob 20:00: Božič pri Ivanovih

Režijo Božiča pri Ivanovih ruskega absurdista Aleksandra Ivanoviča Vvedenskega v prevodu Draga Bajta podpisuje vodilni hrvaški gledališki režiser mlajše generacije Oliver Frljić, ki je znan po svojih provokativnih in šokantnih uvidih v sodobno družbo. Uprizoritev odlikuje odlična zasedba igralk ansambla SNG Drama Ljubljana, ki v predstavi odigrajo tako ženske kot moške vloge. Na potovanje skozi božično zaznamovano parodijo na videz racionalnega meščanskega sveta, v katerem se logika obrne v alogiko in racionalnost v nesmisel, nas bodo popeljale Iva Babić, Barbara Cerar, Silva Čušin, Maša Derganc, Petra Govc, Nina Ivanišin, Sabina Kogovšek Zrnec, Maja Sever, Nina Valič, Tina Vrbnjak in Barbara Žefran.

 

Španski borci ob 20:00: Pas de tea-ponovitev

Plesno-gledališka predstava Pas de tea je koreografski prvenec Kaje Janjić. V njem plesalka skupaj z Maticem Bobnarjem raziskuje komunikacijo med dvema odtujenima posameznikoma.

Duet Pas de tea raziskuje stanje med počitkom in "socialnim kapitalističnim jazom", med artikuliranim in neartikuliranim – stanje somraka. Gre za iskanje potenciala komunikacije med dvema odtujenima posameznikoma, od katerih vsak operira z multitudo prodajnih-socialnih identitet, v stanju vmesnega samotnega sebstva. Kaj se zgodi, če ti oseba, ki živi v sosednjem stanovanju v trenutku somračja potrka na steno, kako izgleda ples samote dveh, ki jih ločuje nevidna stena? Kako se dotakniti na daljavo, kako se dotakniti sebe? Obenem gre za iskanje najbolj izmuzljivega v posamezniku, iskanje špranj in razpok v tekstu, iskanje besed za neubesedljivo, poskus vstopa v molk.

Posameznik, ki ga plesalca povabita na čaj, je ponesrečen stranski produkt sistema, ki favorizira prekerne delavce, gre za nevidne posameznike, t.i. "drifterje" - brez doma, brez stalnosti, prodajalce idej in sanj, vikend narkomane, ljubeče matere in žene, ki na skrivaj zbirajo hladno orožje, statiste, preizkuševalce zdravil in kozmetike ali pač zgolj običajne posameznike, ki čutijo, ki mislijo, ki nočejo biti črni ali beli, ki jih pred spanjem vsaj kdaj zbegajo vprašanja o samoti, smrti, ljubezni, sebstvu...

 

Siti teater ob 20:30: Slovenska muska od A do Ž

"Če radi poslušate slovensko glasbo, vam bo ta predstava všeč, če slovenske glasbe ne marate, vam bo ta predstava izredno všeč!" Lado Bizovičar in glasbeniki

Igrajo: Lado Bizovičar, Gašper Konec, Miha Debevec

Avtor: Lado Bizovičar in Jure Karas

Avtor glsbenih aranžmajev: Gašper Konec

Slovenci nimamo Leksikona slovenske glasbe.

Nič hudega, Lado Bizovičar vas bo popeljal skozi abecedo od Avsenika do Žagarjeve, od popa do rocka, od fuzbal napevov do himne..., od Laibach do Molarja... katerega Molarja? Adis Molarja!

Eden in edini, neponovljivi Lado Bizovičar se vrača na oder Špas teatra z izjemno zabavno glasbeno predstavo. Združil je moči z odličnimi glasbeniki in ustvaril parodijo na slovensko glasbo, ob kateri se vam bo ježila koža, usta raztegnila do ušes, mogoče pa pade tudi kaka solzica... od smeha seveda....

 

 

 

 

Dalmatinova 4 ob 18:00: S skupinskim delom do večje učinkovitosti

V današnjem svetu je sodelovanje in delo v skupinah ter ekipah vedno pomembnejše. Na tej delavnici se boste lahko seznanili z učinkovito razdelitvijo vlog v skupinah ter komunikacijo znotraj ekipe, kako uspešno voditi sestanke ter kako razrešiti konflikte, do katerih v vsaki skupini pride prej ali slej.

 

KOŽ ob 18:00: V KOŽI besede in slovenščine v EU: dr. Marko Stabej in dr. Aleš Debeljak

V okviru cikla literarno-pogovornih večerov v KOŽi besede vas vabimo na večer, na katerem se bomo pogovarjali o položaju slovenščine med evropskimi jeziki. Z gostoma, dr. Markom Stabejem in dr. Alešem Debeljakom, se bo pogovarjala Carmen L. Oven.

 

Galerija Fotografija ob 18:00: Klavdij Sluban: Družinski album iz Livolda 1978 - 1983

Predstavitev knjige Klavdija Slubana Predstavila jo bosta dr. Jure Mikuž in Klavdij Sluban

Klavdij Sluban je zbirki Galerije Miklova hiša pred časom podaril ciklus dvainšestdesetih fotografij Družinski album iz Livolda. Predstavljene so v ob tej priložnosti izdani knjigi in na razstavi.

 

 

Galerija Srečišče, Hostel Celica ob 19:00: Pesnice o pesnicah

Tema srečanja: Miriam Drev: Sred kuhinje bi rasla češnja Pogovor bo povezovala Barbara Korun.

 

Klub K4 ob 18:30: Sonoretum - Zvočni vrt

Razgovor ustvarjalcev in ljubiteljev akuzmatične glasbe. Ob 20h začetek predvajanja ambienta 'Igra scefranih zastav' (1987) - zvočni ambient ob razstavi Andreja Pibernika v Galeriji Bunker. V prehodu med Kersnikovo 4 in 6.

Sonoretum - zvočni vrt (glasbeno različico arboretuma) je začel svoje stalno delovanje v obliki zvočne instalacije v podhodu med Kersnikovo 4 in 6, ki ga je večina obiskovalcev pomni kot prehod do kluba K4.

Umetniško oblikovana zvočna okolja in zveneče skulpture, za stalno nameščene v javne prostore, imajo na področju elektroakustičnega glasbenega ustvarjanja dolgo tradicijo, zato je še toliko bolj pomembno, da prva tovrstna platforma pri nas ne bo namenjena le predstavitvenim namenom, temveč bo služila zvočnim raziskovalcem vseh generacij tudi kot delavni laboratorij, v katerem bodo ob vsakdanjem hrupu mesta in živahnem utripu na Kersnikovi lahko izmenjevali izkušnje in akuzmatično uglaševali svoja dela na osem kanalnem zvočnem sistemu. Umetnikom, ki na tem področju orjejo ledino, v Sloveniji brez študijske smeri ali z znanjem in tehnologijo opremljenih studijev, Sonoretum nudi tudi osnovno tehnično in programsko opremo na licu mesta.

Poleg ustvarjanja novih del bodo domači mednarodni avtorji za konkretni urbani prostor na Kersnikovi prirejali tudi zvočne materiale iz svojih arhivov, tako da bo elektroakustična glasba dobila prvi vrtič s stalno domovanjsko pravico, kjer jo bomo prizadeti skupno negovali in tiho čuvali sredi poplave "prave" in "všečne" glasbe, ki buči po javnih prostorih širom mesta.

Sonoretum je v sodelovanju z galerijo Kapelica koncipiral in sproduciral Marko Košnik, ki bo iniciiral dan in noč zveneči podhod s štirimi obnovljenimi zvočnimi ambienti iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki jih je postavil v Galeriji Škofjeloškega muzeja, Šivičevi hiši v Radovljici, Zaklonišču B-52 in galeriji ŠKUC v Ljubljani, ob razstavah Izidorja Jalovca, Andreja Pibernika, Vinka Tuška in Marka Kovačiča.

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: VEČER INTERMEDIJSKIH UMETNOSTI: ZVOČNI ZEMLJEVIDI – predstavitev projekta, v katerem se gledalec sprehaja po mestu z mobitelom in slušalkami in opazuje fizični prostor ter posluša zvočno delo.

 

Mala črna galerija-Incognito Design ob 19:00: Tatjana Balać - "OTHERNESS" 2013,

Razstava fotografij makedonske umetnice Tanje Balač.

...to HAVE them in oder...to lose them, THE SADNESS of HAVING....

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka: Kaj je novega na Portugalskem – otvoritev

19:00 Mačja zibka (Cama de gato), Filipa Reis, João Miller Guerra, Portugalska, 2012, video, barvni, 57', ap

Mlada mati ima preglavice. Preglavice s svojim otrokom. Preglavice z dejstvom, da je še vedno najstnica. Preglavice s preveč živimi spomini na svojo prvo ljubezen z nesrečnim koncem. Otrok jo spremlja vsepovsod, od njega se ne more ločiti. Zraven je, ko s prijateljicami pije kavo. Zraven je, ko si gre urejati nohte. Dokumentarna kamera nas potisne globoko v njeno življenje, prestavi v njen svet, v njeno predstavo o svetu, ki je hkrati otročja in polna upanja.

Projekciji sledi pogovor z avtorjema.

21:00 Amerika (América), João Nuno Pinto, Portugalska, 2011, video, barvni, 111', ap

Portugalska, začetek novega tisočletja. Liza je mlada emigrantka iz Rusije, poročena s Portugalcem Vitorjem. Vitor pa je v resnici mali kriminalec, ki se preživlja s sleparjenjem na račun naivnih starih dam. Njun sin, Mauro, je čuden otrok, ki se odločil, da ne bo spregovoril. Nekega dne družino obišče Fernanda, Vitorjeva bivša žena iz Španije, ki ima poslovno ponudbo. Z Vitorjevo pomočjo bi rada izkoristila dejstvo, da se na Portugalsko preseljuje vse več ekonomskih migrantov brez papirjev, ki bi jim začela prodajati ponarejene potne liste. Obupana Liza tej ideji nasprotuje, vendar se njena hiša kmalu spremeni v shajališče nepreglednega števila migrantov različnih nacionalnosti in ras, vseh v iskanju boljše prihodnosti.

Film bo predstavil selektor portugalskega programa in direktor festivala IndieLisboa Rui Pereira.

 

Kinodvor:

18:15 Gospodar (The Master), Paul Thomas Anderson, ZDA, 2012, DCP, 137'

Gospodar, posnet v veličastnem larger than life formatu, barvah in slogu petdesetih let, je intimna zgodba epskih razsežnosti o silovitem razmerju med trpinčenim veteranom druge svetovne vojne in karizmatičnim duhovnim vodjo. Nova ameriška klasika.

21:00 Samo veter (Csak a szél), Benedek Fliegauf, Madžarska/Nemčija/Francija, 2012, DCP, 91'

Film, navdahnjen z resničnimi dogodki, je ganljiva socialna drama in obenem napet psihološki triler o mladi romski družini, ki živi pod nenehno grožnjo brutalnega rasističnega napada. Dobitnik srebrnega medveda v Berlinu in finalist lanskoletne nagrade LUX.

Mala dvorana:

18:00 Mea maxima culpa: molk v božji hiši (Mea Maxima Culpa: Silence in the House of God), Alex Gibney, ZDA, 2012, DigiBeta, 107'

Priznani dokumentarist in oskarjev nagrajenec Alex Gibney (Gonzo: Življenje in delo dr. Hunterja S. Thompsona, Casino Jack in Združene države denarja) z detektivsko vnemo raziskuje občutljivo temo pedofilije v katoliški cerkvi. Mea maxima culpa: molk v božji hiši ni kritika katoliške vere, ampak ostra obsodba institucije, ki je izoblikovala mehanizme sistematičnega prikrivanja teh zločinov.

20:00 Nekoč je bila dežela pridnih, Urša Menart, Slovenija, 2012, HDcam, 78'

V obdobju 1977–1991 se je tako v slovenskem kot v jugoslovanskem prostoru izoblikovala podoba Slovenije kot zelene, demilitarizirane in miroljubne dežele pridnih ljudi, v kateri je drugačnost ne le dovoljena, ampak tudi zaželena. Dokumentarni film Nekoč je bila dežela pridnih na duhovit način pripoveduje zgodbo o tem, kako je s pomočjo umetnosti, pop kulture in oglaševanja nastajala ta specifična podoba Slovenije, hkrati pa dokumentira spremembe, ki so v zadnjem času pripeljale do povsem drugačnega razumevanja narodne identitete.

 

Kino Komuna:

18:00 Kon Tiki (Kon-Tiki), pustolovščina, Joachim Ronning, Espen Sandberg, Velika Britanija, Norveška, 2012, 118'

20:30 Lincoln (Lincoln), zgodovinska biografska drama, Steven Spielberg, ZDA, Indija, 2012, 150'