Uvod v temo

Metelkova mesto:

Gala hala ob 19:00: Sir Robin & The Longbowmen + Styröfoam

Naj vas ime ne zavede. Sir Robin & The Longbowmen iz Dresdna bodo sicer ukradli vašo pozornost, v zameno pa vas bodo odpeljali na dober trip ter vas pokrili s toplo, debelo odejo retro psihedeličnih zvokov. Ne le z loki in puščicami, k nam prihajajo oboroženi tudi z novim albumom Prozacco, ki bo nasledil debitantski plošček iz leta 2016, nanj pa bi bili ponosni tudi The Brian Jonestown Massacre.

► https://sirrobinandthelongbowmen.bandcamp.com/

Če niste ziher, kako se izgovori Styröfoam, verjetno niste edini. Tako je tudi z opredelitvijo njihovega zvoka. Od duo nastopov na Klubskem maratonu 2017 se je skupina postopno širila z dodajanjem basa, bobnov, klaviatur in celo saksofonov. Styröfoam je živo odrsko bitje, križanček različnih zvrsti, vse od jazza do progresiva, z dodatkom pravljično obarvanega story tellinga. Pričakujte nepričakovane glasbene preobrate in zlomljene melodije. Aja, pa kasneje jeseni izide njihov prvi album! Tole je torej zadnja šansa, da jih ujamete preden ratajo big.

Vstopnina: 3 € z rezervacijo na galahala.com / 5 € ostali

TOPOGRAFIJE ZVOKA – simpozijski festival zvočnih umetnosti:
Galerija ŠKUC ob 20:00: NADA GROŠELJ: Simbolika glasov v jeziku

Nada Grošelj o predavanju: “Pri simboliki glasov gre za povezavo med zvenom in pomenom v jeziku. O obstoju take simbolike in o tem, kaj natanko naj bi posamezni fonemi izražali, se krešejo mnenja že od antike dalje, toda ker je pojav zelo subjektiven, mu preučevalci pripisujejo različno težo. Pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, lahko razdelimo v onomatopoijo in v abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno simboliko. Za glasbene strokovnjake je morda najzanimivejša tako imenovana slušna simbolika, ko beseda sicer spominja na nek zvok, a ga ne posnema točno, ali ko besedilo z izbiro glasov vzbudi kako slušno asociacijo.”

Biografija: Anglistka in latinistka Nada Marija Grošelj se je po doktoratu iz jezikoslovja (2005) registrirala kot samostojna prevajalka. Prevaja pretežno iz angleščine, latinščine in švedščine in iz slovenščine v angleščino. Njeni književni prevodi (doslej izdanih monografskih prevodov je 58) segajo od leposlovja do literarne teorije, filozofije, zgodovine, teologije in mitologije. V znanstvenih prispevkih obravnava prevajalske probleme, angleške in antične rimske pisce in antično mitologijo. Kot zunanja sodelavka z nazivom docentke poučuje angleščino na ljubljanski Filozofski fakulteti. Od leta 2009 soorganizira interdisciplinarni znanstveni Grošljev simpozij in od 2010 sodeluje pri Festivalu Pranger kot vodja prevajalskega programa. Leta 2007 je prejela priznanje za mladega prevajalca (zdaj nagrada Radojke Vrančič) in leta 2011 Sovretovo nagrado, letos pa je bila uvrščena na častno listo IBBY.

Glasba izven:

Činčin ob 20:00: Jazz Ponedeljek: Branimir Gazdik Quartet

Eden najbolj priznanih evropskih fusion bobnarjev Branimir Gazdik je pred kratkim izdal vrhunski avtorski album z naslovom "Link", s katerim je požel obilo pozitivnih kritik, priznanj in pohval. Album v živo predstavlja z vrhunskim kvartetom, s katerim je in še bo nastopil tudi na različnih evropskih festivalih. Med drugim se je ekipa že ustavila tudi na festivalu Jazz kamp Kranja, kjerkoli zaigrajo pa poslušalci kipijo od navdušenja. Sedaj prihaja ta glasbena evforija tudi v tobačno.

Pričakujte nepričakovano!

- - - - -

Branimir Gazdik (bobni)
Lenart Krečič (tenor in sopran saksofon)
Maasej Kovačević (klaviature)
Vedran Ružić (električni bas)

Vstopnine ni

Teater, razstave, predavanja...:

Menza pri Koritu ob 17:30: Šola gledališke improvizacije IGLU

SNG Drama:

mala drama ob 20:00: Deklica s strunami

Pa sreča? Sreče ni na koncu potovanja,
skoraj nikoli. Ampak je tam, kjer se začne
pesem. In to zadostuje.

*Snemalci Marin Lukanović, Annick Christiaens, Denis Van Laeken, za uporabo odlomkov iz dokumentarnega filma Bergensbanen se zahvaljujemo produkciji NRK.

Deklica s strunami (2018) je dramska opera Marjana Nečaka, Maje Hrgović in Ane Bunteske o violinistki, ki potuje z vlakom po Evropi. Med vožnjo in na postajah se izriše zgodba njenega življenja; od deklice, ki je hotela postati vrhunska glasbenica, pa je oče zapravil denar za njeno šolanje, do starke, ki še zmeraj išče svoj prostor pod evropskim nebom, potem ko je vse življenje preživela kot ulična glasbenica. Asociacija na Andersenovo "deklico z vžigalicami" je večplastna. Težka ekonomska situacija, zapleten odnos s propadlim očetom, iskanje prostora v današnji Evropi, ki je vse bolj izključujoča, prepredena z žicami, zidovi in vsakršnimi omejitvami, vse to spominja na položaj številnih nadarjenih posameznikov, ki ta hip iščejo zavetje, v katerem bi lahko razvili svoje potenciale. A Evropa je zanje pogosto le "bleda mati", izmojstrena v zavračanju azila in zbijanju upov. Brez očetov, ki niso znali ali zmogli zaščititi svojih otrok, so ti le sirote na prepišnih peronih našega hladnega, odtujenega tehnokratskega sveta. A ker jih žene neustavljiva potreba po umetniškem izražanju, se oprijemajo še tako pičlih možnosti, da bi obogatili življenje sebi in naključnim mimoidočim.
Intimna drama na ozadju družbenega dogajanja v sodobni Evropi poteka na meji med stvarnim in sanjskim svetom, med prepoznavnimi, pogosto neprijetnimi situacijami na mejah in postajah ter spomini in prividi, v katerih se prepletajo časi in jeziki, glasba in poezija, trpkost in lepota življenja.

- - -

Balassijev inštitut ob 17:00: Vodeni ogled po razstavi Konstruirani arhiv

Skupinska razstava Konstruirani arhiv predstavlja dela treh umetnikov; Igorja Andjelića (1961) iz Slovenije, Dénesa Farkasa (1974) iz Estonije oziroma Madžarske in Pétra Mátyásija (1982) iz Madžarske, ki v svojih predstavljenih delih premišljujejo odnose med umetelno konstruiranim in naravnim okoljem. Vsi trije umetniki gradijo lastne arhive iz natančno urejenih kombinacij naravnih elementov in industrijskega okolja, pri tem pa vselej poudarjajo dejstvo, da sta morebitna in dejanska resničnost človeštva hkrati polna upanja in zlih slutenj.

Skozi zbirko bo zainteresirane vodil Miha Colner, likovni kritik.

Vstop prost!

Arhitekturna galerija DESSA ob 20:00: Arhitektura 2014-2018

Odprtje in predstavitev razstave

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Arhitektura= 2014-2018, ki bo v ponedeljek, 1. oktobra 2018, ob 20. uri v galeriji Dessa. 

Razstava bo odprta v sklopu dogodka Mesec prostora, ki ga vsako leto organizira Ministrstvo za okolje in prostor RS, ki razstavo tudi financira.
Posodobitev razstave Arhitektura= obsega izbor desetih projektov, zgrajenih med leti 2014 in 2018. Podati skuša osnovne informacije o dogajanju na arhitekturnem področju, v resnici pa je še veliko več. Govori o našem odnosu do arhitekture, ki je neposredno povezan z našo zgodovinsko in regionalno tradicijo.
Pregled sodobne slovenske arhitekture bi lahko razumeli kot izbor vsega arhitekturnega dogajanja v Sloveniji. Vendar ne gre le za to. Svoj izbor smo utemeljili na sodobni produkciji slovenskih avtorjev, ne glede na to, kje se nahaja njihova arhitektura. To zahteva današnji čas, ko meje in okolja niso bila še nikoli tako odprta kot danes, pa tudi Slovenija postaja vse bolj nepogrešljiv del skupne evropske usode. Zato so v izbor uvrščene stavbe slovenskih arhitektov, zgrajene izven slovenskih meja.
Morda še pomembnejše je, da izbor temelji na kriteriju kvalitete. Arhitektura seveda ni eksaktno merljiv pojem, kjer bi lahko, kot pri športu, o kvaliteti odločale sekunde. Morda tudi zato velikokrat prevladuje mnenje, da je arhitektura odvisna od osebne presoje – nekomu je všeč, drugemu pač ni. Vendar je njen pomen prevelik, da bi jo lahko odpravili z všečnostjo. Arhitekturi preprosto ne moremo uiti, saj se v njej rodimo, šolamo, delamo, živimo in nenazadnje tudi umremo. Zato je zelo pomembno, kakšno kvalitetno bivalnega okolja nam nudi in za kakšno ceno. Slaba arhitektura pomeni zapravljanje časa, energije in gradiva, dobra pa je neprecenljiva, saj ustvari človeku vredno "ozadje življenja". Arhitektura presega čas, v katerem živimo, in preživi arhitekta, investitorja in tudi državo, v kateri je nastala. Danes živimo v mestih, ki so jih zgradili naši predniki, naša arhitektura pa bo služila še generacijam, ki prihajajo za nami. Odgovornost arhitekta torej ni omejena le na investitorja in trenutno zakonodajo. V njej iščemo univerzalne vrednote, ki bodo veljavne tudi v prihodnosti. Zato je kriterij kvalitete še kako pomemben, ne glede na težave, kako ga določiti. Vedno je mogoče v primerjavi dveh objektov določiti boljšega in nato postaviti koordinate, ki predstavljajo izhodišče. Naš izbor za pregled sodobne slovenske arhitekture je upošteval večkrat preverjena dela, ki so prejela najpomembnejše arhitekturne nagrade.
Slovenija je relativno majhna dežela, kjer se je šele v zadnjem času vzpostavila še ena šola za arhitekturo. Doslej je veljala tradicija Ravnikarjeve šole in pred njo Plečnikove šole, ki je izhajala iz tradicije Otta Wagnerja na Dunaju. To slovenski arhitekturi daje neke posebne značilnosti srednjeevropskega prostora, kot sta občutek za gradivo in skrb za detajl. K temu pa je potrebno dodati še kreativno raziskovanje novih konceptnih rešitev. Ne glede na sodobno globalizacijo, ki briše meje kultur in informacij, verjamemo, da je slovenska arhitektura obdržala svoj značilni podton, ki ima svetu kaj povedati in mu je vredno prisluhniti.

Brez vstopnine

- - -

Trnovski Pristan ob 19:00: Pripovedovalska budnica Radia Študent

Kot vsako leto se tudi letos kani zgoditi otvoritev jutranjega programa na Radiu Študent. Na prvi oktobrski ponedeljek vas na večer hudomušnega pripovedovanja zgodb vabijo stari pripovedovalski mački in še vzhajajoče zvezde.
Svojo modrost bodo delili Valentina Plaskan, Rok Kušlan, Tatjana Kneževič, Pia Nikolič in Boštjan Napotnik - Napo. Za pravo vzdušje pa bo skrbel Blažen DJ.
Gostoljubje nam izreka Društvo rečnih kapitanov Ljubljana.
Tako ali drugače bodo z nami Pekarna Grosuplje, Antikvariat Glavan in Slovensko mladinsko gledališče.
V primeru dežja se dogodek prestavi pod Prulski most Trnovskega pristana.

Kinodvor:

20:00 Hladna vojna (Cold War), Paweł Pawlikowski / Poljska, Francija, Velika Britanija / 2018 / 88'

Projekcija je razprodana!

Hladna vojna, posvečena režiserjevima staršema in navdihnjena z njuno življenjsko zgodbo, je globoko osebna, z glasbo prežeta zgodba o nemogoči ljubezni v nemogočih časih. Film oskarjevca Pawła Pawlikowskega (Ida) je iz Cannesa odnesel nagrado za najboljšo režijo.