Metelkova mesto:

 

Jalla Jalla ob 18:00: Ustvarjalno-likovne delavnice za vse; male in velike, ki bi radi izrazili ali pa ponovno odkrili kreativnega otroka v sebi..

 

Klub Gromka ob 20:00: Forumska predstava: Id, ego, Facebook-ego

>> Kakšen je tvoj profil? A si fejmič? A si kuhar? Ali imaš domačo žival, otroke ali motor? Si v razmerju? V predstavi se lotevamo problematike socializacije s pomočjo vključevanja v virtualna socialna omrežja. Skupaj bomo raziskovali verigo sporočanja, kako kabli ne prenesejo resnice in svet med digitalnimi vrsticami. Produkcija: Na vse ali nič.

 

Gala hala ob 20:30: Dirty Skunks predstavljajo: WE CAME AS ROMANS (ZDA) MISS MAY I (ZDA)

Vstopnina: 24 € na dan koncerta.

 

Menza pri koritu ob 21:15: MLADE RIME 007: FESTIVAL MLADE, NEUVELJAVLJENE POEZIJE, ALTERNATIVNEGA ZVOČENJA, RAZNOTERE GLASBE IN ŠEČESA.

Proza: Gregor Lozar, Zoran Knežević, Mitja Lovše.

Glasba: Jaka Berger solo, Andraž Jež, Neža Naglič in Ina Puntar, Brgs Baker Linch trio. Branje poezije brezplačno, vstopnina za koncert: 4 €.

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: Area Zero - Dolenjska ekipa se zopet vrača na Dub Lab večer. Kot na dosedanjih, tudi tokrat nebo manjkalo polomljenih ritmov in globokih bassov. V tokratnem Area Zero Sessionu se bo stalnim članom namreč pridružil tudi gost iz vrst Dubzille, ki bo poskrbel za dobro dozo duba.

 

Muska izven:

 

Letni vrt Jazz Club Gajo ob 20:00: Študentski jam session: Jazz Club Gajo Trio z gostjo Ajdo Stina Turek

Vstopnine ni.

 

Cvetličarna ob 20:00: Steven Seagal Blues Band

Za kitaro je prijel pri trinajstih in je ni nikoli izpustil iz roke. Blues ostaja njegova strastna ljubezen in dejstvo, da je na odrih bluesovske obrazce delil preigraval s takšnimi legendami kot so BB King, John Lee Hooker, Bo Diddley in Clarence "Gatemouth" Brown, pove dovolj. Veliki fant Seagal ne igra duetov s komerkoli!

 

Križanke ob 20:00: Gospel d.d. 2014

Na koncertu bodo nastopili Wintley Phipps, Nuška Drašček, vokalna skupina 4Given, A cappella zbor Bee Geesus in Združeni zbor osnovnih šol, ki sodelujejo v projektu "Napolnimo Slovenijo s srečnimi otroki".

Koncert povezuje Sanja Rejc.

 

Mestni muzej, ob 21:00: Smetana trio (Češka)

Jitka Čechová, klavir;

Jiři Vodička, violina;

Jan Páleniček, violončelo

Trio Smetana, ki ga je leta 1934 ustanovil legendarni češki pianist Josef Páleniček, je danes ena izmed najpomembnejših čeških zasedb. Pogosto jo je moč videti na najbolj prestižnih koncertnih odrih tako na Češkem kot v tujini in v sodelovanju s priznanimi dirigenti iz celega sveta.
Pianistka Jitka Čechová je nagrajenka številnih mednarodnih tekmovanj, kot solistka pa prejela tudi številne pohvale s strani glasbenih kritikov iz številnih evropskih držav, Južne in Srednje Amerike ter Japonske. Jiři Vodička spada med najbolj priznane češke violiniste. Že v mladosti je pritegnil pozornost kot zmagovalec številnih tekmovanj. Jan Páleniček, prejemnik številnih prestižnih nagrad, kot solist pogosto igra z vodilnimi češkimi in mednarodnimi orkestri. Koncertne turneje so ga popeljale v številne evropske države, pa tudi v ZDA, Afriko in Japonsko.

 

Prulček Bar ob 21:00: Teater Quartet

Marko Mozetič (kitara),

Tina Mozetič (violina),

Dejan Mesec (harmonika)

Klemen Krajc (kontrabas

Humorno in virtuozno nas bo Teater Quartet popeljal v vse spektre glasbe in glasbenih stilov, od klasične glasbe, opere, filmske glasbe, jazza, rocka, svetovne etno glasbe do slovenske ljudske. Gre za kreativen, izviren, inovativen in humoren ''glasbeni kolaž'', predstavljen tako z glasbenimi priredbami kot avtorskimi skladbami, ki jih znajo začiniti elementi gledališča.

 

Festival LENT Maribor:

 

18:00 Vetrinjski dvor: LUNOŽER

Igrata: Juš Milčinski in Urška Mlakar
Scenarij in režija: Jure Karas
Kostumografija in izdelava rekvizitov: Aleksandra Šepec
Scenografija: Darjan Mihajlović Cerar

Lunožer je zgodba o princu z imenom Vito in strašnem Lunožerju. Polna luna že tri dni sveti nad gozdom in živalim krade spanec. Bo pogumni princ Vito rešil uganko, bo našel skrivnostnega krivca za nastalo zagato in ali je to morda strašni Lunožer, boste izvedeli v novi pripovedi Glavka in Zbrka, pravljičnih debeluščkov, ki otrokom in staršem pripovedujeta zgodbe, ki sta jih nabrala na svojih dolgih popotovanjih.

22:00 Vetrinjski dvor: ŠILA – PRVA PROTI DRUGI

Mariborski derbi improvizacije med Prvo in Drugo gimnazijo se vrača na oder StandUpFesta. Mladi šilarji se bojo pomerili med seboj v ekshibicijski tekmi ter se ravnali po predlogih iz občinstva.

22:00 Oder Minoriti: Goran Vojnović: TAK SI, komedija

Igrata: Tadej Toš, Klemen Slakonja

Režija: Aleksander Popovski

 

19:30 Dvorana Union: METOD SIRONIĆ, flavta; DAMJAN BUČIĆ, kitara (CRO), resna glasba

Spored

Johann Sebastian Bach: Sonata v E-duru BWV 1035

Johann Jakob Froberger:Tombeau sur la mort de Mr. Blancheroche FbWV 632
Toru Takemitsu: Voice
Franz Schubert: Sonata D821 - „Arpeggione“ 

Ravi Shankar: L'aube Enchantée sur le Raga „Todi“

 

19:30 Jurčkov oder: AYNEE, kant

Kantavtorica Simona Černetič – Aynee prihaja iz Vrhnike. Avtorsko glasbo ustvarja od l. 2001. Udeležila se je že mnogih slovenskih festivalov. Na mednarodnem kantavtorskem festivalu Kantfest je bila nagrajena dvakrat: v letu 2011 s srebrno in v letu 2012 z zlato kanto. Trenutno pripravlja 3. avtorsko ploščo, ki naj bi izšla v začetku naslednjega leta. 

Nastopa s pomočjo looperja, ki ga je v Sloveniji uporabila med prvimi. Gre za elektronski snemalnik, na katerega v živo pred občinstvom posname ritmične zvoke, ki služijo za podlago skladbe.

 

21:00 Sodni stolp: IBRICA JUSIĆ (CRO), kant

Ibrica Jusić (kitara, vokal)

Kantavtorja Ibrice Jusića, ki na Hrvaškem velja za poosebitev šansona, ni potrebno posebej predstavljati. Že več kot 40 let prepeva na legendarnih dubrovniških skalinah, gostuje po celem svetu, tudi v najbolj znanih koncertnih dvoranah (Olympia v Parizu, Carnegie Hall v New Yorku …). Prav tako je že nastopil na jazz festivalu v Montreuxu in na svetovnem etno festivalu v Oslu. Med njegove najbolj prepoznavne pesmi sodijo »Osobenjak«, »Još uvijek ne znam neke važne stvari«, »Mačka« in »Ljubi san vašu cer«.

»V šali rečem, da je vsak moj pes reinkarnacija tistega predhodnega. Moje druženje s psi nima veze z pretencioznim grajenjem mojega 'image-a'. Že od otroštva sem povezan z živalmi in danes so ljudje že pozabili, kaj pomeni druženje z naravo. Živali se še uspevajo upirati odtujenosti in tempu modernega življenja. Zame je pes najiskrenejši in neposredni dotik z naravo.«

 

21:00 Večerov oder: SKID ROW (ZDA) & TIDE

 

21:30 Glavni oder na Dravi: RADE ŠERBEDŽIJA & ZAPADNI KOLODVOR & JURE IVANUŠIČ (CRO, SLO)

Ranko Purić – Campi,

Danilo Šerbeđija in Mario Igrec (kitara),

Pere Ištvančić, Nenad Jura Vrandečić (kontrabas),

Antun Stašić (violina),

Marjan Krajna (harmonika),

Jure Ivanušič (klavir, vokal)

Rade Šerbedžija je nedvomno ena največjih igralskih osebnosti v prostoru bivše Jugoslavije, ki s svojo nadarjenostjo in izjemno igralsko tehniko vse od začetka svoje kariere navdušuje režiserje in kritike ter gledališko, filmsko in televizijsko občinstvo. Za svoje igralske stvaritve je prejel številne prestižne nagrade, njegova sijajna igra pa je vzbudila zanimanje tudi med tujimi režiserji in tako se je na velikem platnu že večkrat znašel v družbi svetovno znanih igralskih imen.

Ob številnih filmskih, gledaliških in televizijskih vlogah je Rade Šerbedžija posnel tudi šest odmevnih glasbenih albumov. Velikega poeta in glasbenika bo na odru spremljala skupina Zapadni kolodvor, ki se jim bo na klavirju pridružil Jure Ivanušič. Šerbedžijevo interpretacijo bi lahko označili kot šanson, v skladbah pa se ta zliva in prepleta z različno glasbeno motiviko. V Sloveniji ga od nekdaj občudujejo vse generacije, saj je pesmim Barbara, Ne daj se Ines (avtor Arsen Dedić) in številnim drugim, s svojim neustavljivim šarmom vtisnil enkraten pečat.

 

23:30 Oder Minoriti: Jazzlent: AFTER NA MINORITIH, izbrana glasba jazz, soul, funk, afrobeat in reggae!

23:00 Mladinin oder: CUF KOLEKTIV, DJ večerCUF je kolektiv mladih glasbenih producentov, DJ-ev in vizualnih ustvarjalcev, ustanovljen v decembru 2010. Njihov cilj je promoviranje digitalne kulture skozi digitalno glasbeno produkcijo, sodobno vizualno umetnost ter organizacijo klubskih in umetniških dogodkov. CUF služi tudi kot platforma za mlade kreativne ljudi z idejami, ki potrebujejo izpopolnjevanje tehničnih sposobnosti ali produkcijsko podporo na področju DJ-anja, VJ-anja, produkciji elektronske glasbe, ustvarjanju interaktivnih aplikacij in instalacij ter oblikovanju grafičnih animacij in videov.

Ustanovni člani Bartillier, DVS in Mitac se trenutno ukvarjajo predvsem z raziskovanjem in promocijo sodobne elektronske glasbe s poudarkom na različnih nizkofrekvenčnih lomljenih žanrih. V njihovih DJ setih je tako mogoče slišati pestro mešanico zvokov sodobne svetovne beats produkcije, ameriškega hip-hopa, trapa in footworka, britanskega dubstepa in grime-a in ostalih raznovrstnih futurističnih podžanrov klubske glasbe.

 

Teater, razstave, predavanja:

 

Moderna galerija ob 18:00: MG+: 1. Maraton o UMETNOSTI in MEDIJIH

1. Maraton o umetnosti in medijih

VABLJENI K BESEDI: VSI ŽIVI
ČAS: OD 18.00 DOKLER TRAJA
POSPEŠEVALCI DEBATE: "PETMINUTNIKI"
MODERATOR: VUK ĆOSIĆ
KREPČILO: RAZLIČNA PIJAČA Z VODO V BARU
Vabimo vas na prvi maraton o umetnosti in medijih, ki bo ta ponedeljek, 23. 6. 2014, od 18. ure naprej v avditoriju Moderne galerije, Cankarjeva 15.
K sodelovanju vabimo vse, ki umetnost in kulturo soustvarjajo in o njej poročajo v medijih. Pozivamo k javnemu dialogu, v katerem je različnost mnenj, misli in načinov vrednota, ki je ne more preslepiti boj za prevlado na istem negotovem čolnu, ki ga ogrožajo mnogo usodnejše politično-gospodarske ideologije. Vabimo tudi k disenzualnemu mnoštvu glasov in misli, ki ne pristajajo na diskvalifikacijo kakovosti lastnega delovanja in bivanja zgolj zaradi pritiska t. i. "javnega mnenja", ki zamegljuje in duši dejanski prostor enakopravnega in kakovostnega javnega dialoga ter prostora misli in imaginacije, ki ga prav vsi soustvarjamo.
S prvim maratonom odpiramo tudi možnosti vzpostavitve redne platforme za to in podobne debate na polju umetnosti, kulture in družbe.
Za ogrevanje pripenjamo nekaj naših misli, vabimo pa vse, ki bi želeli prispevati svoje, da se prijavijo k debati na @email. Pripravljeni prispevki lahko trajajo 5 minut, debato pa bo usmerjal Vuk Ćosić.
:: IZHODIŠČA ZA DEBATO
Diktatura kapitala z imperativom večanja dobička in varčevanja za vsako ceno je uničujoča sistemska okoliščina, ki pritiska na vse segmente družbene produkcije, tudi na umetnostno, kulturno in medijsko ter na njihovo medsebojno vzajemnost. Kvalitetno in poglobljeno novinarsko ter publicistično delo je nevzdržnemu pritisku nemara najbolj neposredno izpostavljeno. Na eni strani je vse bolj množična in razvejana umetniška produkcija, na drugi pa neusmiljeni pogoji dela, pogosto prekerni, ki jih v nemožnost ali nemoč poglobljenega avtonomnega mišljenja sili še pritisk po količinsko neizčrpnem proizvajanju dnevnih, nezahtevnih, zabavnih, alarmantnih, škandaloznih in predvsem prodajno uspešnih novic. Posledično se tudi v medijskem prostoru, namenjenem kulturi, vzdržuje miselne plitvine, ki pristnega interesa in razmisleka o kulturi in umetnosti enostavno ne spodbujajo več. Kulturni in umetniški akterji so skupaj s producenti, kustosi, pisci in novinarji vred pahnjeni v areno, kjer je borba za slišnost in vidnost prepuščena enako nemočnim, ki so si pod splošnim terorjem zategovanja pasu (tudi miselnega in kritičnega) pripravljeni medsebojno škodovati. Poročanje o konkretnih, pogosto tudi zelo kompleksnih umetniških in kulturnih vsebinah je popolnoma v ozadju, ali pogosto sploh umanjka, medtem ko so njeni nosilci prisiljeni v preživetveni boj in socialno negotovost, ki lahko hitro proizvede nevarne in samouničujoče ideje in metode. Kolesje kapitala, ki nas z navidezno svobodo vse obvladuje, pa je v teh razmerah edino, ki se nemoteno vrti naprej.
Potencialnost takšnega stanja ponuja sila grozečo vizijo: omogoči lahko diskurz, ki se izdaja za kritičnega in polemičnega, dejansko pa v vrtoglavi ihti in želji po tabloidnosti služi prav nasprotnemu interesu, ki ni interes pravičnosti, resnice ali transparentnosti, temveč interes marginalizacije in minimaliziranja kritične misli in vsebin, ki jih polifono polje kulturno-umetniške produkcije ustvarja.
Edina možnost obrambe avtonomije delovanja in mišljenja je skrajno kritični uvid v pogoje dela in njegovo instrumentalizacijo, ki nam jo vsiljuje današnja politično-ekonomska realnost, ki svoj zagon črpa v populizmih, s čimer naše predstave o realnosti, ki jo živimo, vse bolj homogenizira. Na polju kulture in umetnosti, na polju vsakršnega zdravega biotopa je različnost vedno kvaliteta, ki je v tako majhnem kulturnem prostoru, kot je slovenski, še toliko bolj dragocena, saj je vedno pomenila obrambo svobode drugače in drzneje mislečih.
Umetnost in kultura nam nudita možnost in moč, ki omogočata zamišljanje drugačnega sveta, ki imaginacijo priznava kot najboljše orodje svobodnega mišljenja in življenja: zgolj tu je uresničljiva ideja o emancipaciji posameznika in skupnosti in zgolj tu je vsakršno izključevanje kratke sape. Umetnost in kultura nas učita humanosti in možnosti boljšega življenja v skupnosti, naj bo to z eno samo sliko, performansom, predstavo, knjigo ali izumljanjem skupnostnega pravičnega modela bivanja. Mediji so v sporočanju tega izredno pomemben partner kulturi in umetnosti, saj posredujejo in širijo kritične misli, torej poslanstvo, ki je bistveno odločilnejše in bolj zavezujoče, kakor je doseganje naklad in prisila številk.
K javni razpravi pozivamo vse, ki umetnost in kulturo soustvarjamo, ki jo živimo kot način zagotavljanja človečnosti in dostojanstva, ki z njo in zanjo delujemo. Pozivamo k javnemu dialogu, v katerem je različnost mnenj, misli in načinov vrednota, ki je ne more preslepiti sveti boj za prevlado na istem negotovem čolnu, ki ga resnično ogrožajo mnogo usodnejše politično-gospodarske ideologije. S tem ne pozivamo k spravi ali konsenzu, temveč k odprtemu dialogu, tudi disenzualnemu mnoštvu glasov in misli, ki ne pristajajo na diskvalifikacijo kakovosti lastnega delovanja in bivanja zgolj zaradi instantnih blaznosti t. i. "javnega mnenja", ki zamegljuje in duši dejanski prostor enakopravnega in kakovostnega javnega dialoga ter prostora misli in imaginacije, ki ga prav vsi soustvarjamo.

 

Stara elektrarna ob 20:00: Bara Kolenc, Teja Reba, Loup Abramovici: Danes je jutrišnji včeraj

Večer dveh duetov, ki se povezujeta v razmisleku časa, želje, ideala, ljubezni, izgube in smrti.

METAMORFOZE 2: Izgubljeni (k)raj
Ta kraj realno ni mogoč, a vendar obstaja kot skupek želja, kot izvorna človeška fantazma, ki se razteza v dve smeri – je posameznikov v preteklost postavljeni utemeljitveni akt, vozlišče predstav, od koder konstruira svojo osebnost, in je njegova projekcija v prihodnost, ideal, h kateremu stremi. Ta kraj je tisti, zaradi katerega življenje nikoli ni to, kar bi hotelo biti, a je obenem šele zaradi njega točno to, kar je. Kot tak je ta kraj temeljno utopičen.

 

Rožnik ob 20:00: Kresnik 2014

Kresnikova tradicija ostaja nespremenjena: žirija je 23. maja, mesec pred podelitvijo, oznanila imena petih velikih finalistov. Lavreata bo žirija izbrala po sklepni klavzuri na kresni večer, 23. junija, ob koncu slovesnosti na ljubljanskem Rožniku, odgovorna urednica časnika Delo pa bo štiriindvajsetemu izbrancu izročila ček za pet tisoč evrov in ga povabila, naj v slavo slovenskega in svojega romana prižge tradicionalni kresni ogenj.

 

Dijaški dom Ivana Cankarja, Kreatorij, Mali teater, Poljanska 26 po poldeveti: Literatura iz podtalja v podtalju

Bahor in Zorec bereta poezijo pod podnom od podna v dicarskem kevdru.

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka:

19:00 Kino-integral: Omnibus

Kino-integral: Omnibus | Omnibus št. 1: video art | Omnibus št. 2: glasbeni video | Omnibus št. 3: igrani film

S projekcijami in pogovorom bomo predstavili omnibus kot posebno obliko filmske in video umetnosti, pri kateri na določeno temo ali zgodbo sodeluje več avtorjev oz. režiserjev. To obliko filmskega in video izražanja bomo predstavili s tremi primeri oz. žanri: video art, igrani film in glasbeni video.
Pri pogovoru sodelujejo: Nataša Prosenc Stearns, Jasna Hribernik, Aldo Ivančić, Varja Močnik. Pogovor vodita: Barbara Borčić, Jurij Meden.
Omnibus št. 1: video art
Smrt Sokrata/Sojenje Sokratu (Death of Socrates/The Trial of Socrates) N. Prosenc Stearns, M. Basso, J. Beckhardt, J. Berry, N. Buchanan, J. Church, S. Elam, S. Gill, T. Grace, J. Hribernik, A. D. Irvine, N. Kiang, R. Kobayashi, K. Kuhne, Z. Lenardič, A. Libri, P. Marescotti, D. O'Brien, W. Romeo, M. Romero, Y. Stanchev, W. Stiner, W. Zane
Gre za omnibus 23 filmskih režiserjev in videastov iz različnih kulturnih okolij, med njimi sta tudi Jasna Hribernik in Zmago Lenardić, kot sodelavec pa tudi Miha Vipotnik iz Slovenije. Pobudnica in glavna režiserka je Nataša Prosenc Stearns. Vse različno dolge prispevke, ki so bili posneti v desetih državah in sedmih jezikih, povezuje tema Sokratove sodbe in smrti. Hkrati je to prva obsodba svobode govora. Sokrat kot lik se spreminja iz ženske v moškega, iz starca v mladenko in iz človeka v žival.
Omnibus št. 2: glasbeni video
Bast: Burn Out Z. Alajbegović, N. Korda, M. Simić, S. Brljević, E. Kugler, J. Janša, V. Jemeršič, I. Štromajer, H. Rag, M. Gržinić in A. Šmid, K. Saksida
Omnibus enajstih dvajset sekundnih video spotov na isti zvok kolektiva Bast. Za ta omnibus, ki je nastal na pobudo Alda Ivančića in Janeza Janše, je značilna vizualizacija na isti glasbeni komad in nestandardizirana raba multimedije bolj ali manj znanih enajstih videastov. Izšel je kot drugi glasbeni album kolektiva BAST s priloženimi video spoti.
Omnibus št. 3: igrani film
Desperado Tonic B. Petkovič, V. Močnik, H. A.W. Slak, Z. Živulović, Slovenija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 71'
Lepljenka štirih nenavadnih zgodb o Štrockem (odigra ga Ivan Volarič - Feo), potujočem kinooperaterju v najboljših letih, predstavniku generacije, ki je najprej skočila v vodo, gledala partizanske filme, doživela vdor televizije in končala med vampirji. Ob svojem času tako s strani občinstva kot tudi kritiške srenje povsem spregledan omnibus, ki pa se danes kaže kot eden najresnejših slovenskih kandidatov za čisto pravi filmski kult. Dogodek smo pripravili v sodelovanju s SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA, spletni in fizični arhiv video in novomedijske umetnosti.

 

Kinodvorišče Kinodvora ob 21:30: Večna ljubimca (Only Lovers Left Alive), Jim Jarmusch, Velika Britanija / Nemčija / Francija, 2013, DCP, 123'

Večna ljubimca nista Jarmuschev vampirski film, kot bi morda pričakovali, pač pa je žanr le udobno obrabljen usnjeni kavč, nadvse prikladen za to filmsko meditacijo o umetnosti, vednosti, spominu, nesmrtnosti in enigmi večne ljubezni, polno hipnotičnih glasbenih vibracij, čutnih podob, značilno čudaškega humorja in pomenljivih (samo)referenc.

 

Kino Komuna:

18:00 Grace Monaška, biografska drama, Olivier Dahan, Francija, ZDA, Belgija, Italij, 2014, 103'

20:00 Pionir, triler, Erik Skjoldbjaerg, Norveška, Nemčija, Švedska, 2013, 111'