Nove moči
Spoštovano poslušalstvo, poslušate Balkan ekspres, oddajo Aktualnopolitične redakcije Radia Študent. Danes po dolgem času z dvema temama iz dveh držav, in sicer iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške.
Začenjamo v Bosni in Hercegovini, kjer je prejšnji teden veliko pozornosti pritegnil zapis na Facebook profilu svetnika občinskega odbora Stari Grad Sarajevo Tarika Dautovića, sicer člana Stranke demokratske akcije, krajše SDA. Ta se v zapisu pritožuje nad negativno energijo, ki vlada v državi in javnosti v odnosu do njegove stranke. Ta je po njegovem mnenju zaslužna za veliko dobrih stvari, v zadnjem odstavku pa doda še lastno obljubo, kako bo z njegovo pomočjo še bolje.
“Alaha mi, da bomo storili vse, da preimenujemo Titovo ulico! Ne bo glavna sarajevska ulica nosila ime tega zločinca, diktatorja, vodje totalitaristično-komunističnega-zločinsko-ateističnega sistema, ki je zatiral vsako seme muslimanskega, bosanskega intelekta. Imenovala se bo ulica Alije Izetbegovića. In nikomur se ne bomo opravičevali in prilagajali. To govorim v imenu nove generacije Bošnjakov!”
Kot se je kaj kmalu izkazalo, Dautović ni govoril niti v imenu podmladka SDA niti stranke, kaj šele nove generacije Bošnjakov. Ob negativnem odzivu na zapis, ki je hitro zaokrožil po spletu, so se v SDA od njega distancirali, Dautović pa je zapis kaj kmalu tudi umaknil, a sam še vedno vztraja pri ideji preimenovanja ulice v čast prvemu in pokojnemu predsedniku neodvisne Bosne in Hercegovine.
Harm Rudolf Kern, študent univerze v Gradcu, ki živi in dela magistrsko nalogo v Sarajevu, postavi ideološke struje znotraj SDA v kontekst in jih primerja z nacionalističnimi strankami Hrvatov in Srbov v Bosni in Hercegovini.
Sarajevo mimogrede že ima Trg Alije Izetbegovića ter tudi letališče istega imena. Kern vidi uradno antifašistično držo SDA bolj kot ne kot masko za javnost.
Dautovićev zapis je bržkone spodbudilo nedavno preimenovanje sarajevske osnovne šole, ki po novem nosi ime Mustafe Busuladžića, ki ga v tekstu tudi omeni.
“Komu naj se prilagajamo? Hvala Gospodu, da smo dobili šolo, ki nosi ime Mustafe Bulusadžića! In še jih bo! Imenovale se bodo Omer Stupac, Halid Kajtaz, Mehmed efendija Handžić, Kasim efendija Dobrača.”
Kdo je sploh bil Mustafa Busuladžić, pojasni Kern.
Ostali priimki, ki jih navaja Dautović, so bili zaradi svojih dejavnosti in prepričanj resda žrtve komunističnega sistema, a so vseeno javno izražali kritiko NDH v času vojne. Torej jih je dajati v isti koš z Busuladžićem, ki je aktivno sodeloval z ustaško NDH in podpiral njeno politiko, skrajno revizionistično.
Zgodovinski revizionizem seveda zlahka najde dom v z nacionalistično politiko dominirani Bosni in Hercegovini.
Nedavni dogodki po mnenju Kerna SDA ne bodo škodovali. Vsaj preveč ne, saj ji je volilna baza zagotovljena skozi instrument strahu.
Skrajno desne struje v SDA tako prihajajo vse bolj do izraza, njihovo povečano prisotnost v javnosti pa Kern vidi kot nekakšno spuščanje balonov in testiranje javnega mnenja ter popularnosti takšnih politik.
Kern opozarja, da pri vseh teh procesih ne smemo zanemariti ali pozabiti na vlogo zalivskih držav in predvsem Turčije med Bošnjaki. Predvsem slednja si vztrajno povečuje vpliv v državi in širši regiji.
//////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Pokret otoka je gibanje, ki je bilo ustanovljeno z namenom povezovanja otokov med sabo in s celino z namenom izboljšanja kvalitete življenja na njih. Po sili razmer pa je to gibanje kakopak aprila letos prevzelo tudi bolj politično komponento. Povod za to jim je dala Splitsko-dalmatinska županija, ki je najbolj znamenito hrvaško plažo Zlatni rat na Bolu dala v koncesijo zasebnemu podjetju brez zaposlenih za kar 15 let. Kot pojasni Maja Jurišić, vodja gibanja, to do pred kratkim ni bila praksa.
V Pokretu otoka samim koncesijam ne nasprotujejo, a opozarjajo, da je področje skrajno neurejeno, Zakon o koncesijah, sprejet konec junija v Saboru, pa po njihovem mnenju ne prinaša večjih sprememb, kar je ravno njegova največja težava.
Devet točk, ki jih nasprotniki očitajo novemu krovnemu zakonu, so:
1. Postopek izbire koncesionarjev je netransparenten. Izbirajo jih županije, ki delujejo kot vmesna stopnja med državo in občinami. Občine pa nimajo besede pri koncesijah, ki se jih neposredno tičejo.
2. Pomanjkljiv nadzor, ki omogoča nepravilnosti pri izbiri koncesionarjev.
3. Ni uredb, ki bi koncesionarju onemogočale, da zaračunava dostop k javnem dobrem.
4. Ni uredbe, ki bi preprečila dajanje koncesije podjetjem, ki so v slabem finančnem stanju ali nesposobna izpolniti vse uredbe koncesije.
5. Koncesionar koncesijo lahko zastavi, da bi si zagotovil sredstva za investicijo.
6. Institucije s koncesijo lahko to prenesejo na tretjo stranko.
7. Ni rokov za predhodni dve točki.
8. Zakon je bil sprejet brez ustrezne javne razprave in v času vladnih kriz.
9. Pomorsko dobro je treba izvzeti izpod okrilja zakona o koncesijah in z njim upravljati kot z gozdovi.
Kot rečeno v osmi točki, je bil sam zakon sprejet v naglici in ob bojkotu opozicijskih poslancev.
Ekonomski model delitve dobička ostaja isti, a Jurišić opozarja tudi na ekološko sporne prakse, ki so uporabljene z namenom večanja profita.
Kot problematičen aspekt v Pokretu otoka poudarjajo tudi dejstvo, da se koncesionarji ne zavežejo za vnaprej določeno vsoto, pač pa le za odstotek od ustvarjenega prometa.
Od začetka sprejemanja zakona o koncesijah v gibanju poudarjajo, da gre morebiti za protiustaven zakon, a se v primeru sprožitve sodnih postopkov ne nadejajo uspeha.
Eden od zakonov, ki bo pod streho krovnega koncesijskega, je ravno zakon o pomorskem dobrem. Neuradna delovna različica predloga tega zakona, ki se je pojavila v medijih, med drugim predvideva tudi dajanje celotnih manjših otokov koncesionarjem in dodaten odvzem moči odločanja lokalnim skupnostim. Če ne že pri izvajanju, pa si otočani lahko obetajo vsaj nekaj več moči pri pisanju zakonov o pomorskem dobrem in otokih, kjer so bila predstavnikom Pokreta otokov dana mesta v delovnih skupinah za oblikovanje le-teh.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj