V tokratni oddaji Balkan ekspres smo sprva spregovorili o srednješolskih protestih proti eksternim preverjanjem znanja v Makedoniji. Srednješolski plenum je od konca januarja, ko je bil formiran, organiziral že tri proteste, ker pa so ušesa predstavnikov Ministrstva za izobraževanje in znanost ostala gluha, so začeli z bojkotiranjem pouka. Bojkot traja že skoraj mesec, dijaki pa ne bodo popustili, dokler ne dosežejo izpolnitve svoje zahteve po ukinitvi letnih preverjanj oziroma vzpostavitvi prejšnjega sistema opravljanja izpitov - sedaj osnovnošolci in dijaki od 5. razreda osnovne šole do konca srednje vsako leto odpišejo izpit iz dveh predmetov, rezultat pa vpliva tudi na končne ocene pri predmetih. Izpiti za učence predstavljajo veliko breme, še posebej za dijake zadnjega letnika, ki morajo opraviti še maturo.

Pod pritiski bojkota in protestov pa je ministrstvo vendarle popustilo in se v ponedeljek ter torek sestalo s predstavniki Srednješolskega plenuma, vendar se po besedah Gjorgija Stavrica "niso dogovorili prav ničesar."

V nadaljevanju nekaj besed namenimo dokončni prodaji Avala filma in vam iz bogatega arhiva Radia Študent postrežemo z izjavami srbskega filmskega režiserja Gorana Markovića o zgodovini "Holivuda iz istoka" ter izvoru težav nekoč slavnega filmskega megalomanskega kompleksa.

V zadnjem delu oddaje spregovorimo o problemih javne radiotelevizije BiH ter o bližajočem se 17. juniju, ko se v Evropi, Afriki in delu Azije ugaša analogni signal. BiH pa je edina država v regiji, ki za prehod iz analognega v digitalni sistem emitiranja ni storila nič. O problemih in bližajočih se posledicah smo govorili s svobodnim novinarjem Eldinom Hadžovićem, ki že vrsto let spremlja to tematiko. V preteklosti je bil novinar in urednik tednika Dani, trenutno pa je dopisnik številnih medijev iz regije in tujine. Svoje izkušnje in poglede poda Helena Mandić, pomočnica direktorja Regulatorne komisije za komunikacije BiH. Hadžović za državno agencijo pravi, da je vseskozi pod političnim pritiskom in dodaja, da "kdor kontrolira agencijo, kontrolira javne medije". Posebna zgodba agencije je imenovanje generalnega direktorja, ki traja že šest let. Nedavno so imenovali vršilca dolžnosti za obdobje par mesecev. To pa prej kot karkoli drugega odraža cilj vladajočih strankarskih elit z nacionalnim predznakom, kar pomeni slabitev strukturno izredno strokovne agencije.

O tej in temah povezanih s stanjem medijev v BiH smo se obrnili še na skupino novinarjev, ki že šest mesecev spremlja in analizira dnevnike komercijalnih kot tudi javnih televizijskih postaj. Gre za širši projekt, ki ga financira USAid in v sklopu katerega je bila ustanovljena platforma Analiziraj.ba z namenom, da spremlja, analizira in oceni poročanje najvplivnejših medijev. Posebno pozornost so namenili tudi lanskoletnim jesenskim splošnim volitvam. Govorili smo z dvema, novinarko Gordano Katano iz Oslobođenja in Nidžaro Ahmetašević. Slednja je v preteklih šestih mesecih podrobno analizirala delo stanovskih kolegov na nacionalni televiziji BHTV in Radioteleviziji Federacije BiH. Katana secira delo Radiotelevizije Republike srbske (RTRS).