Progresivnost za liberalno tančico
Lepo pozdravljeni v oddaji Balkan Ekspres. Tokrat je na sporedu Bolgarija. Pod drobnogled smo vzeli bolgarsko kampanjo za uvedbo progresivnega obdavčenja. Kampanja z nazivom Zaustavimo motor neenakosti se v Bolgariji bije že mesece, njen cilj pa je preko davčnih sprememb opolnomočiti revnejše in delavne dele bolgarske družbe. Kljub temu, da se je kot pobuda nekaj manjših nevladnih organizacij začela relativno skromno, je v nekaj mesecih uspela vase vključiti velike dele civilne družbe, zastavljeni cilji so nekajkrat preseženi. Kampanja in njene zahteve so v bolgarski družbi dobile dovolj politične legitimnosti, da jih politični oblastniki ne morejo več ignorirati.
Kar posebej preseneča v kampanji Zaustavimo motor neenakosti, je obseg sodelujočih, predvsem pa vsebina zahtev, ki neposredno naslavljajo socialne neenakosti bolgarske družbe. Tovrstne mobilizacije so bile doslej na bolgarski politični sceni praktično neobstoječe. A prihajajo z določeno ceno. Več levih organizacij, ki v kampanji sodelujejo, je zavestno prevzelo liberalno govorico, da bi uspele nagovoriti spontano in strokovno liberalno javnost.
Bolgarska davčna ureditev je izredno regresivna. 10 let mineva od uvedbe enotne davčne stopnje ter ukinitve davčnih olajšav za tiste z najnižjimi dohodki. Prav deseta obletnica je bila izpostavljena kot pomemben trenutek, ko se lahko rezultate davčnih sprememb kritično ovrednoti in davčno ureditev zamaje. Idejo kampanje pojasni Georgi Medarov, predavatelj na Univerzi v Plovdivu:
Medarov nadalje pojasnjuje, katere organizacije so se kampanji pridružile:
Čeprav so torej kampanjo lansirale manjše nevladne organizacije, se je ta razmahnila do te mere, da sedaj vključuje tudi eno izmed dveh glavnih sindikalnih konfederacij v državi. Prav sindikati so se izkazali za ključne pri glavni aktivnosti kampanje, zbiranju podpisov, ki bodo omogočili razpravo o zahtevah v parlamentu. Medarov pojasni, kako je kampanja potekala ter kako ključni so bili sindikati:
Preden nadaljujemo z vsebino in načini vodenja kampanje za progresivno obdavčitev poglejmo, kakšna je bila davčna ureditev Bolgarije zadnjih deset let ter s katerimi argumenti in obljubami je nastala. Ivaylo Atanasov, novinar, ki v kampanji sodeluje preko levega medijskega portala Barikada, katerega član je, pojasni bolgarsko davčno situacijo v kontekstu Evropske unije:
Ena izmed obljub in napovedi takratnih vplivnih bolgarskih liberalnih strokovnjakov je v ospredje postavljala neposredne tuje investicije. Količina teh naj bi z regresivnimi davčnimi ukrepi, sprejetimi pred desetletjem, močno narasla ter s tem ojačala bolgarsko ekonomijo in posledično življenjski standard. Zgrešenost tovrstnih obljub in napovedi komentira Atanasov:
Zdaj, ko smo pojasnili dosedanjo situacijo, se premaknimo na same spremembe, za katere se bori kampanja. Medarov pojasni, kakšne so zahteve, ter nakaže, v čem so lahko tudi problematične.
Medarov ne skriva, da gre v kampanji za precej nenavadno taktiko, kjer večinoma levi akterji prevzemajo besednjak spontane ideologije domnevno liberalne javnosti. Na eni strani igrajo na splošna negativna čustva velikega dela tistih, ki davke razumejo kot splošno slabe, na drugi strani pa se sklicujejo na pomembnost tako imenovane evropeizacije. Ta lajtmotiv bolgarskega razmišljanja o boljši in evropski prihodnosti pa organizacije seveda niso ponotranjile. Zakaj torej v kampanji sploh ni omenjena progresivna obdavčitev, ki je bolj ali manj skriti cilj večine sodelujočih organizacij? Komentira Medarov:
Kolikor razumemo Medarova, vsaj del sodelujočih v kampanji nastopa precej konspirativno. Eden pomembnejših ciljev je tako liberalce izučiti o nekonsistentnosti njihovih političnih in ekonomskih pozicij ter dokazati razredno naravo sedanje davčne ureditve, ki večje breme nalaga delovnemu ljudstvu. Logika je takšna: “Liberalci, če ste za manjše davke, sodelujte tudi v zmanjševanju davkov, ki jih sicer plačujejo najšibkejši.”
Drug pomemben moment prevzemanja mainstreamovske govorice je govor o evropeizaciji. Atanasov v pogovoru z nami ni tako odkrit o resničnih implikacijah zahtevanih sprememb. Zdi se, da argumente, naslonjene na fantazije o boljši, evropski prihodnosti, želi prodati tudi Radiu Študent. Pa vendar gre zgolj zato, da je Evropska unija uporabljena kot primer skupka držav, kjer težko najdemo takšno, ki bi imela regresivnejšo davčno ureditev od Bolgarije. Oportuno sklicevanje je torej zgolj in samo popularni govor, sploh če privzamemo, da evropski trendi zadnjih let prej kažejo tendence opuščanja elementov progresivnega obdavčenja kot pa stabilne standarde pravične davčne ureditve. Prisluhnimo torej Atanasovu in razlogom, zakaj sta bili v kampanji izbrani ravno ti dve zahtevi:
Pomudimo se nekoliko še pri skrivni radikalnosti kampanje. Medarova smo vprašali, kako so se na kampanjo odzvali dežurni liberalci:
Ples radikalne javnosti z liberalno je precej zanimiv. Medarov se strinja, da bi bilo potrebno izpad prilivov v proračun, ki ga bi prinesla uresničitev zahtev kampanje, nekako nadomestiti. A ugotavljanje, kako, prepušča liberalcem. Preden se vrnemo k težavi izpada prilivov v proračun, preučimo nekoliko splošneje bolgarsko ekonomsko, davčno in proračunsko situacijo. Atanasov:
Tudi Atanasov organizacij, vključenih v kampanjo, torej ne vidi kot tiste, ki naj bi naslovile težavo morebitnega izpada prilivov v proračun. Pa vendar smo uspeli izvedeti za eno izmed rešitev, za katero se sam zavzema:
Zelo dobro artikulirana rešitev Atanasova pa ne bo našla poti med zahteve. Razlog nemara tiči prav v uspešnosti kampanje, ki je prvič povezala tako različne dele civilne družbe. Zedinjenje tako lahko poteka zgolj pri osnovnih zahtevah. Več Atanasov:
Kljub nenavadnemu, skoraj konspirativnemu načinu vodenja kampanje nekaterih organizacij moramo vendarle priznati, da je kampanja zaenkrat precej uspešna. Za ponazoritev prisluhnimo Medarovu, ki opisuje aktivnosti kampanje ter preseganje zastavljenih ciljev:
Tovrstno delovanje, ki je zmožno mobilizirati toliko prebivalstva, je novost. Posebej, ker se odmika od klasičnih tem, kot so okoljevarstvo, prostotrgovinski sporazumi, gensko spremenjeni organizmi, na katerih zadnjega četrt stoletja vsaj delno uspeva bolgarska levica. Tokrat v ospredje prihajajo teme socialne pravičnosti.
Za konec nas je zanimalo, kakšna so pričakovanja naših sogovorcev glede usode kampanje ter njenih zahtev? Atanasov predlagane ukrepe zagovarja tudi s stališča splošnih blagodejnih učinkov na ekonomijo, zato verjame v njen uspeh. Medarov sicer dvomi, da bo do sprememb prišlo letos ob sprejemanju proračuna, saj naj bi za to bilo že prepozno, a verjame, da sta pozitivna učinka kampanje dva. Prvič: zahteve bodo relevantne ob sprejemanju proračuna naslednje leto, ko se bodo parlamentarne stranke morale opredeliti do zahtev. In drugič: sodelovanje organizacij v kampanji omogoča trajnejšo platformo za organiziranje boja za socialno pravičnost. Uspeli pa smo pridobiti še izjavo vodje Avtonomnega delavskega sindikata iz Varne Evgenija Nikitina o uspešnosti kampanje. S to izjavo zaključujemo današnji balkan ekspres.
Dodaj komentar
Komentiraj