V Srbiji se državljani, predvsem prebivalci večjih mest, spopadajo s stanovanjsko krizo. Ta se kaže v skokih višine najemnin in cen nepremičnin v zadnjih šestih do desetih mesecih. Po podatkih Republiškega zavoda za statistiko so višine najemnin v preteklem letu poskočile za 30 odstotkov. Ljudem je vedno bolj otežen dostop do stanovanja, ki je v primerni bližini njihovih delovnih mest, fakultet in druge infrastrukture, ki je pomembna za kvalitetno življenje. Situacija se je skokovito poslabšala v letošnjem letu kot posledica globalne inflacije in priseljevanja ruskih državljanov v Srbijo. Srbija je namreč ena redkih držav v širši regiji, ki ni uvedla strogega vizumskega režima za ruske državljane, prav tako pa proti Rusiji ni uvedla sankcij po invaziji na Ukrajino. Po podatkih srbskega Republiškega zavoda za statistiko je v Srbijo med 27. februarjem in 21. decembrom lani vstopilo slabih 220 tisoč ruskih državljanov. V Srbiji prav tako beležijo porast prijavljenih podjetij, katerih lastniki imajo rusko državljanstvo. Število ruskih državljanov, ki prihajajo v Srbijo, in podjetij, katerih ustanovitelji so Rusi, se je znatno povečalo po 21. septembru, ko je ruski predsednik Vladimir Putin razglasil delno mobilizacijo. Rusi po izjavah nepremičninskih agentov v srbskih medijih predstavljajo velik del novih kupcev nepremičnin in najemnikov v Srbiji. Agenti trdijo, da se jim zaradi situacije v domovini mudi z iskanjem stanovanja in so zato pripravljeni za prebivališče odšteti več kot domačini. 

Glede višine najemnin ne obstaja nobena kredibilna statistika, saj je velik del najemnih razmerij sklenjen na črno, brez pogodbe, kar je seveda za najemnike bolj tvegano. O tem, za koliko so se najemnine povečale glede na povprečno plačo v Srbiji, ki znaša slabih 650 evrov mesečno, in o tem, kakšna je splošna situacija na trgu nepremičnin, smo govorili z Jovano Timotijević iz nevladnega kolektiva Ministarstvo prostora.

IZJAVA

O dostopnosti stanovanj za prebivalce s povprečnim dohodkom, za študente in za družine smo govorili z Neveno Bogdanović, novinarko Radia Slobodna Evropa.

IZJAVA

Povečan prihod ruskih državljanov je razgalil desetletja zanemarjanja stanovanjskega vprašanja v Srbiji. Prihod je za trg pomenil šok, kar je rezultiralo v rasti cen stanovanj, ki so med pandemijo stagnirale.

IZJAVA

Timotijević meni, da nova kriza ni posledica priseljevanja in s tem povezanega povpraševanja na trgu, ampak privatizacije stanovanj po razpadu skupne države.

IZJAVA

Situacijo opiše tudi beograjski študent.

IZJAVA

Večja srbska mesta, predvsem Beograd in Novi sad, se močno zanašajo na turizem. Kako se kaže proces podrejanja mesta interesom turizma kot profitne panoge, pojasnjuje Timotijević.

IZJAVA

V Srbiji število prebivalcev upada, uradno število stanovanj in bivalnih nepremičnin pa raste. Srbija je imela leta 2015 več kot 7 milijonov prebivalcev in 10.306 novozgrajenih stanovanj, leta 2021 pa skoraj 30 tisoč novih stanovanj in 6,8 milijona prebivalcev. Kako gre to dvoje skupaj, komentira Bogdanović.

IZJAVA

Inflacija je po žepih udarila tudi študente, tako tiste, ki živijo v študentskih domovih, kot tiste, ki so za čas študija najeli stanovanje v metropoli.

IZJAVA

Kot večina držav je tudi Srbija javno stanovanjsko politiko zanemarila in to osnovno človekovo potrebo prepustila trgu. Rezultati so seveda temu primerni. O odgovornosti države več pove Timotijević.

IZJAVA

Problem obstaja tudi v slabi koordinaciji državnih institucij, ki naj bi se ukvarjale s stanovanjskim vprašanjem. 

IZJAVA

O nedostopnosti stanovanj pa se v srbskih medijih relativno malo poroča. Obstaja nekaj civilnih iniciativ, ki se ukvarjajo s stanovanjskim problemom. Del takšne iniciative je tudi naša sogovorka.

IZJAVA

Kakšna je stanovanjska politika Srbije? Nekako taka, da gradi stanovanja za pripadnike policije in vojske, na ostale pa se požvižga.

IZJAVA

Uradne statistike, ki bi pokazale dejansko stanje na najemniškem trgu, ne obstajajo. Eden od razlogov za to je oddajanje stanovanj na črno, brez podpisa pogodbe o pogojih najema med najemnikom in najemodajalcem.

IZJAVA

Pri kolektivu Ministarstvo prostora so izvedli lastno raziskavo o številu najemnikov in prišli do drugačnih rezultatov od uradnega popisa. Timotijević.

IZJAVA

Opozicijska poslanska skupina gibanja Ne davimo Beograd, ki ima v parlamentu pet poslancev, je vsaj predstavila zakon, ki bi kratkoročno uredil situacijo na področju stanovanj. Predlog zakona opiše Timotijević.

IZJAVA

Seveda iz predloga zakona ne bo nič. Pregled stanovanjske situacije in neobstoja državnih stanovanjskih politik v Srbiji tako pokaže sila znano sliko. Beograd je stanovanjsko pravzaprav podoben Ljubljani. No, le da v Srbiji niso pregnali Rusov. 

Balkan Ekspres je pripravil Pero.

foto:  Johan Wessman