Za začetek povejmo, da je morebitno legitimnost težko izmeriti oziroma podati pavšalno oceno o tem ali američani sistem doživljajo kot legitimen. Ameriški politični sistem pri življenju ohranja ne le morebitna legitimnost, temveč tudi močna civilna represija, ki vključuje množičen nadzor, apatija in pa informacijski mrki. Zato se torej današnja oddaja ne bo vrtela okrog intimnih doživljanj američanov ob misli na njihov politični sistem, temveč o vtisu legitimnosti, ki ga želijo dajati vodilne institucije in sloji družbe preko različnih ideoloških aparatov.

Zadnjič smo se pogovarjali o mitu o Ameriki - ideji svobode, ki se prevaja v svobodno gospodarsko pobudo in v kombinaciji s kobajagi neodtujljivo pravico do lastnine ustvarja koncept ameriških sanj. Tudi danes bomo grizli v Johna Locka in ameriško deklaracijo neodvisnosti. John Locke in drugi pogodbeni teoretiki za suverena postavijo ljudstvo, ki nato izmed sebe izbere vlado. To uteleša tudi že omenjena deklaracija o neodvisnosti. Zavoljo žmohta, še enkrat prisluhnimo relevantnemu odstavku.

"Pooblastila vlad pa izvirajo iz privoljenja vladanih; da je takrat, kadar katerakoli vlada začne škodovati tem ciljem, pravica ljudstva, da jo spremeni ali odpravi ter postavi novo, ki bo temeljila na takšnih načelih in bo tako uredila svojo oblast, da bo najbolj primerna za zagotovitev varnosti in sreče ljudstva."

Za razvolanje uganke o legitimnosti je torej ključno razrešiti, kdo je ameriško ljudstvo. Še vedno je govora o vtisu legitimnosti - mi torej ne bomo poenostavljali nič bolj, kot legitimnosti željne institucije. Naj torej pravo ljudstvo prosim vstane.

Ameriški politični sistem je, kot večina političnih sistemov, razdeljen na tri veje oblasti, te pa se medsebojno nadzorujejo po principu sistema checks and balances oziroma zavor in ravnovesji. Termin je prvi uporabil Montesquie, ameriška ustava pa je eden prvih poskusov uporabe sistema v praksi. Očitno je za to, da bi ugotovili kdo je skorajda mitsko opevano ljudstvo, potrebno preučiti vejo oblasti, ki naj bi ljudstvo predstavljala.

Ameriško zakonodajalno telo - kongres, sestavljata senat in predstavniški dom. Senat sestavljajo predstavniki 50 zveznih držav, vsaka država pa dobi dva predstavnika. Senatorji imajo 6 letni mandat. Predstavniški dom sestavlja 435 predstavnikov svojih okrožij. Ti imajo volitve vsaki 2 leti, a je stopnja ponovne izvolitve kar 90 odstotkov, kar sproža očitke o posebni priviligirani politični kasti. Vprašanje seveda ostaja. Kdo so ljudje, ki predstavljajo tako opevano ljudstvo?

Zaradi večinskega volilnega sistema, za katerega lahko sklepamo, da želi preko majorizacije doseči legitimnost, se je v ZDA oblikoval dvopartijski sistem. Ameriški politologi delijo ameriško strankarsko zgodovino na 6 obdobij. Obstoječi vladajoči stranki, demokrati in republikanci se v tej obliki pojavijo v tretjem obdobju, okrog leta 1850. Okrog legitimnosti strankarskega sistema so se že v začetku neodvisnosti pojavljala nestrinjanja med ustanovnimi očeti. Hamilton in Washington sta nasprotovala strankam in zagovarjala osebni angažma, takrat sicer ozko pojmovanega, državljana, Jefferson pa je strankarstvo podpiral. Legitimacijo dvostrankarskega sistema tako najbolje ubesedi kar sam v pismu Henryju Lee-ju leta 1824:

"Ljudje so po svoji naravi razdeljeni v dve stranki: Tisti ki se bojijo in ne zaupajo ljudem in želijo vso moč iz rok ljudi prenesti v moči višjega razreda in tisti, ki se identificirajo z ljudmi, zaupajo v njih, jih cenijo in smatrajo kot iskrene in varne, čeprav ne najbolj moder depozitarij javnega interesa. Zato v vsaki državi obstajata ti dve stranki in v vsaki od njih svobodno mislijo, pišejo, govorijo in se opredeljujejo. Lahko jih kličete liberalci ali servili, Jakobinci in Ultre, vigi in torijci, republikanci in federalisti, arisotkrati in demokrati. Kakorkoli jih nazivate, vedno sledijo istemu cilju."

Ljudstvo je tako suveren iz katerega naj bi izvirala legitimna moč vlade. Vendar pa si ameriške institucije in vladajoči sloji ljudstvo predstavljajo po popolnoma binarni logiki.

Za konec o predstavnikih ljudstva še povejmo, da v trenutni sestavi kongresa, kar polovico njih predstavljajo milijonarji.