10:05

Pozdravljeni v četrtkovem tehnološkem BritOFFu.

V petek je avstralska zvezna vlada naznanila, da bo skoraj pol milijona upravičencem do socialnih prejemkov povrnila skupno 721 milijonov avstralskih dolarjev oziroma 444 milijonov evrov neutemeljeno zaračunanih davčnih terjatev. Upravičenci do socialnih prejemkov, ki jih nadzira avstralska vladna agencija za socialne zadeve Centrelink, so bili namreč od julija 2015 podvrženi avtomatskemu presojanju o domnevnih neskladnostih v njihovih prijavljenih dohodkih. Če je prejemnik socialne pomoči v določenem davčnem letu tudi delal, je algoritem njegov zaslužek, ki ga je prejemal zgolj nekaj tednov ali mesecev, enostavno upošteval kot štirinajstdnevno povprečje za celo leto. V Avstraliji se zaslužek namreč obračunava na dobo štirinajstih dni. Posledica te algoritmske povprečnine je povzročila, da se je skoraj pol milijona prejemnikov socialne pomoči čez noč znašlo na napačni strani zakona, saj so domnevno zaslužili preveč za že prejete socialne prejemke. Če so državni uslužbenci pred uvedbo algoritma uspeli poslati 20 tisoč davčnih terjatev na leto, so s pomočjo avtomatizacije to številko dosegli že v pičlem tednu.

Upravičencem do socialnih prejemkov je bila posledično dostavljena avtomatizirana davčna terjatev, nemalokrat na zastarel naslov bivanja. Dokazno breme, da jim algoritem s svojim povprečenjem dela krivico, je ostalo na prejemnikih. V roku slabih treh tednov je moral prejemnik prek vladnega spletnega portala dostaviti plačilne liste in bančne izpiske za obdobje do preteklih šestih let. Mnogim upravičencem to seveda ni uspelo. Nekaterim zaradi težav s samim portalom, ki je uporabnike odjavil še pred zaključenim vnosom podatkov,  drugim zato, ker je njihov bivši delodajalec vmes bankrotiral ali pa so bančni izpiski njihov dohodek prikazovali v neto namesto v bruto vsoti, tretji pa zaradi svojega telesnega ali duševnega stanja takega birokratskega zbiranja dokumentov za šest let nazaj enostavno niso zmogli. Kazen za domnevno goljufijo pa je znašala še desetino navidezno preveč plačanega zneska socialne pomoči. Vladna agencija Centrelink je po izteku roka za pritožbo terjatev prodala zasebnim podjetjem za izterjave, ki so domnevne dolžnike klicali tudi večkrat na dan.

Ena od takih neupravičenih dolžnic je bila tudi Deanna Amato, ki jo je v postopku proti državi zastopala pravna organizacija zvezne države Viktorija Victoria Legal Aid. Avstralsko zvezno sodišče je davčno terjatev v višini 2500 avstralskih dolarjev novembra lani razglasilo za nezakonito, vlada pa je posledično prenehala uporabljati povprečenje v svojih algoritmih. Avtomatizacija seveda ni nov vir teh krivic, je pa povečala število ljudi, ki so jim podvrženi. Poročilo avstralskega varuha človekovih pravic iz leta 2017 nakazuje, da je vladna agencija sistem povprečenja verjetno uporabljala že od osemdesetih let prejšnjega stoletja, seveda ročno. Vlada se vsake odgovornosti za napake pred julijem 2015 otepa, zaenkrat pa ji ne grozijo nobene pravne posledice. Oškodovanci povprečenja v času uvedbe algoritma pa državo še vedno kolektivno tožijo pod zastopstvom pravne pisarne Gordon Legal. Predstavniki pisarne napovedujejo, da bodo državo tožili tudi za obresti neupravičenih vplačil in za odškodnine, ki naj bi presegle milijardo avstralskih dolarjev.

Trenutna vlada pa se v petek za napake ni niti dostojno opravičila.

8:05

Državno tožilstvo ameriške zvezne države Minnesota je obtožnico proti policistu, ki je zakrivil smrt Georgea Floyda, iz uboja nadgradilo v nenaklepni umor. Prav tako je  sodelovanja pri nenaklepnem umoru obtožilo tudi tri policiste, ki so bili pri dogodku navzoči. Rezultati neodvisne obdukcije, ki so bili objavljeni v sredo, so namreč dokazali, da je ravnanje policista povzročilo srčni zastoj in posledično smrt Georgea Floyda. Protestom proti policijskemu nasilju in rasizmu v policijskih vrstah, ki v ameriških mestih potekajo že več dni, se je včeraj pridružilo tudi nekaj tisoč protestnikov v Londonu.

Nemška kanclerka Angela Merkel je po maratonskih koalicijskih pogajanjih naznanila nov stimulativni paket za pokoronski zagon gospodarstva, težak kar 130 milijard evrov. Davek na dodano vrednost bo tako do konca leta znižan s sedanjih 19 odstotkov na 16 odstotkov, 25 milijard pa bo v poletnih mesecih namenjenih še posebej prizadetim panogam, kot so gostinstvo, turizem in organizacija dogodkov. Samo v maju je namreč brez dela ostalo skoraj tri milijone ljudi. Starši bodo prejeli enkratni otroški dodatek v znesku 300 evrov na otroka, država pa bo primaknila tudi 6 tisoč evrov subvencije pri nakupu novega električnega vozila. Parlament je za izplačilo paketa odobril tudi dodatno zadolževanje države.

Ruski predsednik Vladimir Putin je zaradi razlitja dizelskega goriva v arktičnem območju razglasil izredno stanje. V reko Ambarnaja blizu mesta Norilsk je iz elektrarne v lasti podjetja Nornickel izteklo kar 20 tisoč ton dizla. Norilsk, ki je za Murmanskom drugo največje rusko mesto znotraj arktičnega obroča, proizvede več kot 40 odstotkov svetovne zaloge paladija, zaradi industrije predelave kovin pa je eno izmed najbolj onesnaženih mest na svetu.