ob 10.05

V tehnološkem Britoffu raziskujemo razkritja Cristopherja Wylieja, nekdanjega zaposlenega pri podatkovnem podjetju Cambridge Analytica. V začetku tedna je Wylie razkril, kako so s socialnega omrežja Facebook narudarili osebne podatke več kot 50 milijonov ljudi. To so jim omogočile njihove aplikacije na Facebooku, ki so imele razširjen dostop do osebnih podatkov uporabnikov.

Na podlagi teh podatkov so v podjetju Cambridge Analytica izdelali sistem za profiliranje posameznikov in ciljno targetiranje z vsebinami, na katere naj bi se odzvali in spremenili svoje vedenje. Skupina za pripravljanje vsebin je nato na spletu ustvarjala vsebine, ki so jih sistematično in ciljno podajali dojemljivim uporabnikom. Ta sistem je v praksi zaživel ob britanskem referendumu za izstop iz Evropske unije in ob ameriških predsedniških volitvah.

Cambridge Analytica je hčerinsko podjetje britanskega podjetja SCL Group. Podjetje SCL Group je leta 2014 sodelovalo z britanskim obrambnim ministrstvom in prejelo oznako List X, kar mu je omogočilo dostop do tajnih državnih dokumentov. Sodelovanje je potekalo pri projektu Duco, ki je raziskoval interakcijo državljanov z državnimi sporočili za javnost. Rezultate projekta je nato Cambridge Analytica v okviru delavnice predstavila v zvezi NATO, nato pa so jih prodali še Gruziji, Ukrajini in Moldaviji.

Na drugi strani je Facebook že priznal del odgovornosti pri nepooblaščenem dostopu do podatkov uporabnikov. Da se kaj takega ne bi več ponovilo, so že pripravili tri ukrepe. Uporabniki bodo dobili orodja, s katerimi bodo lahko izbrisali aplikacije tretjih strank na Facebooku, omejili bodo dostop programerjev do podatkov uporabnikov in onemogočili dostop tistim, ki so ga zlorabljali.

Facebook je zaradi škandala doživel velik upad vrednosti delnic. Celotno podjetje je namreč izgubilo več kot 40 milijard dolarjev vrednosti. Proti podjetju je bilo vloženih več tožb, tako s strani uporabnikov kot s strani delničarjev in solastnikov, ki za izgubo dobičkov krivijo vodstvo in njihovo prikrivanje škandala. Leto 2018 očitno ne bo leto, ko se bo Facebook “popravil”, kakor je 1. januarja napovedal njegov direktor Mark Zuckerberg.

ob 8.05

Večina članic Afriške unije je na izrednem vrhu v Kigaliju v Ruandi podpisala dogovor o prostotrgovinskem območju. Sedaj morajo podpisnice dogovor ratificirati še doma. Sporazum predvideva ukinitev carin za 90 odstotkov proizvodov, preostalim 10 odstotkom, ki predstavljajo strateške dobrine, pa bodo uvozne dajatve ukinili naknadno. V zadnjem trenutku je od podpisa sporazuma odstopila Nigerija, ki je med ekonomsko močnejšimi državami v uniji. Nigerijski delavski kongres je namreč afriški prostotrgovinski sporazum označil za oživljeno, izredno nevarno in radioaktivno neoliberalno politično iniciativo.

Peter Pellegrini je od slovaškega predsednika Andreja Kiske prejel potrditev seznama ministrov. Po torkovi zavrnitvi seznama je Pellegrini zamenjal kandidata za notranjega ministra, in sicer nestrankarskega Tomaša Druckerja, ki je bil nekaj časa predsednik slovaške pošte.

Izrael je priznal, da je leta 2007 bombardiral vojaško poslopje v Siriji, za katero je trdil, da je bilo jedrski reaktor. Do sedaj je izraelska vojska prepovedovala razpravo o tem dogodku, sedaj pa, ko je potrebno razkazati svoja ‘junaštva’ Iranu, so bili dokumenti o tem deklasificirani.

V Turčiji se odvijajo kurdske demonstracije in slavja za praznik Newroz, kurdsko novo leto, ki sovpada s spomladanskim solsticijem. Praznik je del identitete Kurdov in so ga letos tudi v Ljubljani spremljali protesti proti turški invaziji na avtonomno kurdsko regijo v Siriji, Afrin.