10:00

Pozdravljeni v četrtkovem lokalnem BritOFFU. Te dni bruci spoznavajo lepote ljubljanskih mestnih avtobusov, predvsem njihovo počasnost in prenatrpanost. Delovno ljudstvo pa v Sloveniji prej ali slej pobegne v varno zavetje lastnega avtomobila, celo Ljubljančani in primestniki. LPP prav tako ne pozna v tujini običajnih dnevnih in tedenskih vozovnic, poseben pekel pa se pri plačevanju obeta občasnim obiskovalcem in turistom, saj je plačilo vožnje možno le s kartico ali aplikacijo Urbana, ki jo je seveda treba kupiti oziroma naložiti vnaprej. Očesu pozornega vozača sicer niso ušli čisto novi validatorji, ki so na osemnajstih avtobusih in ki naj bi, kot zagotavlja mestna občina, v prihodnosti omogočali tudi plačevanje z bančnimi karticami.

Če se v Ljubljani mestni avtobusni prevoz še nekako drži na trhlih pnevmatikah, pa ta mesec lahko spremljamo primer večje prevozniške apokalipse v angleškem univerzitetnem mestecu Cambridge in okolici. Naključna obiskovalka, denimo avtorica teh vrstic, je sicer hitro pogruntala, da cambriški avtobusi niso namenjeni učinkovitemu transportu od točke A do točke B, temveč gre bolj za muzejski eksponat tipične britanskosti. Vožnje se plačujejo vsakič znova pri vozniku, resda z bančnimi karticami. Voznik občasno vstane in osebno usklajuje trpanje potnikov v obe nadstropji avtobusa. Točnost pozabite. Hitrost pozabite, čemur prikimavajo tudi Googlovi zemljevidi, saj je predviden čas prihoda na cilj znotraj mesta ponavadi enak, če se voziš z avtobusom ali jo mahaš kar peš.

V začetku septembra je zasebni avtobusni prevoznik Stagecoach East, ki storitev javnega prevoza zagotavlja vsej pokrajini Cambridgeshire, naznanil, da bo konec oktobra ukinil kar 18 avtobusnih linij. Gre predvsem za povezave mesta Cambridge s primestjem, kjer biva veliko dijakov in študentov, in pa s podeželjem, kjer je predvsem za starejše vaščane avtobus edina oblika samostojne mobilnosti. Po nameravani ukinitvi naj bi nekatere vasi, kot je Comberton, ostale celo povsem brez javnega prevoza. Prav tako naj bi bili ukinjeni priljubljeni liniji do sosednjih mest Ely in Bury St Edmunds. Pri Stagecoachu so hiteli pojasnjevati, da linije enostavno niso komercialno donosne, da ima podjetje letno okoli 5 milijonov funtov izgube in da lokalne oblasti ne prispevajo dovolj visokih subvencij za ohranjanje javnega prevoza. Na noge so posledično skočile tako lokalne oblasti kot ljudstvo.

Nik Johnson, župan Združenih grofij Cambridgeshira in Peterborougha, je napovedano ukinitev linij obsodil in prevozniku očital, da kljub ukinjanju sprejema državne subvencije za javni prevoz. Britanska vlada je namreč konec avgusta naznanila, da bo za blažitev posledic pandemije izvajalcem javnega avtobusnega prevoza izplačala 130 milijonov funtov subvencij, namen pa naj bi bil prav ohranjanje sicer nedonosnih povezav s primestjem in podeželjem. Stagecoach se je branil, češ da javni prevoz v primerjavi z obdobjem pred covidom uporablja zgolj še 75 odstotkov potnikov, delež starejših potnikov pa naj bi celo upadel na 55 odstotkov. Svet združenih grofij, ki upravlja mesto Cambridge in pripadajoči grofiji, za svoj proračun od ministrstva za promet sicer ni uspel pridobiti dodatnih sredstev za javni prevoz. Svetniki pa so zavrnili navedbe Stagecoacha in navedli lastne podatke, po katerih je junija uporaba javnih avtobusov na ogroženih linijah presegala 92 odstotkov deleža v času pred covidom.

Ogorčeno pa je bilo tudi ljudstvo. Peticijo za ohranitev ene od priljubljenih primestnih linij je podpisalo skoraj 10 tisoč potnikov, oglasilo pa se je tudi okoli 200 dijakov s podeželja, ki se po napovedanih ukinitvah sploh ne bi mogli več udeleževati pouka na cambriški srednji šoli. Zunaj mesta Cambridge kolesarske poti namreč niso urejene, pa tudi predvidena gradnja nove železniške proge East West Rail, ki naj bi mesto povezala z Oxfordom, ne načrtuje podeželskih postaj. Jeza ljudstva pa je bila uperjena tudi v cambriške oblastnike, saj je prevoz do mesta in po njem vsesplošni problem. Mestne oblasti so tako že poleti naznanile, da bodo morali vozniki jeklenih konjičkov v prihodnje za vstop v mestno jedro plačati posebno ekološko takso. Nobeno presenečenje ni, da je ljudstvu v kombinaciji z napovedanimi ukinitvami avtobusov in vsesplošnim povečanjem stroškov začelo odnašati pokrov.

Spremembo pritiska v volilnem telesu so hitro zaznali tako torijski kot laburistični svetniki, ki so se v en glas pridružili vsesplošnemu zgražanju in pljuvanju po Stagecoachu. Svet združenih grofij je zato pohitel z javnim razpisom, v katerem so ogrožene linije ponudili drugim, seveda zasebnim, avtobusnim prevoznikom. Prav tako se je podvizala cambriška univerza, ki je za svojo hitro linijo, ki povezuje center, železniško postajo in biomedicinski tehnološki park, že sklenila osemletno pogodbo s ponudnikom električnih avtobusov.

Svet združenih grofij je včeraj naznanil, da mu je za 14 ogroženih linij uspelo pridobiti nove prevoznike vsaj do marca prihodnjega leta, pod vprašaj so tako postavljene samo še štiri. Podrobnosti novih voznih redov in postajališč še niso znane, je pa svet namignil, da bo verjetno prišlo do sprememb. V isti sapi je napovedal, da načrtuje popolno prenovo javnega avtobusnega prevoza, pri čemer naj bi za mestni prevoz veljala enotna cena enega funta, za primestni pa dveh funtov. Ljudstvu je obljubil, da si bo za svetel zgled delujočega javnega prevoza vzel kar samo prestolnico London.

Do takrat pa pojdite rajši peš.

8:00

Vlada britanske premierke Liz Truss se še naprej sesuva. Odstopila je namreč ministrica za notranje zadeve Suella Braverman, v odstopni izjavi pa se je posula s pepelom zaradi pošiljanja osnutka novih imigracijskih pravil s svojega osebnega elektronskega naslova namesto z uradnega. Zamenjal jo bo Grant Shapps, minister za transport v nekdanji vladi Borisa Johnsona, sicer pa podpornik torijske struje Rishija Sunaka. Odhajajoča ministrica seveda ni izpustila priložnosti za izražanje nestrinjanja s politiko premierke. Ta je z zamenjavo finančnega ministra Kwasija Kwartenga z Jeremyjem Huntom pred zgolj nekaj dnevi skušala popraviti vsesplošni slab okus, potem ko je razglasila reforme v prid najbogatejših v državi. Braverman je namreč podpirala napovedano reformo, ki jo je Hunt že napadel, v radikalnejših torijskih krogih pa je priljubljena tudi zaradi nasprotovanja priseljevanju in podpori načrtom, da bi se prosilce za azil deportiralo na čakanje v Ruando.

Ameriški predsednik Joe Biden je odobril sprostitev 15 milijonov sodčkov iz strateških naftnih rezerv in pojasnil, da želi s tem kljubovati naraščajočim cenam nafte na ameriškem trgu. Vladni kritiki mu očitajo, da gre zgolj za poceni kupovanje volilnih glasov za demokrate na vmesnih kongresnih volitvah v novembru. Cena goriva je namreč še zmeraj 3,87 dolarja na galono, medtem ko je bila lani pod 3 dolarji, ob začetku vojne v Ukrajini pa je dosegla celo 5 dolarjev. Ameriška naftna podjetja so v tem času beležila rekordne dobičke, samo v drugi četrtini tega leta okoli 70 milijard dolarjev. Biden jih je zato pozval, naj zvišajo raven črpanja nafte, namesto da dobiček porabljajo za odkupovanje lastnih delnic. Ameriške strateške rezerve nafte v Louisiani in Teksasu, ki so trenutno s 400 milijoni sodčkov na najnižji ravni od leta 1984, so sicer s kapaciteto več kot 700 milijonov sodčkov najbolj obsežne na svetu. Vlada namerava zaloge dopolniti, ko bo cena nafte padla na okoli 70 dolarjev na sodček.

9:00

Avstralski obrambni minister Richard Marles je napovedal, da bo ministrstvo sprožilo preiskavo domnevnega novačenja nekdanjih avstralskih vojaških pilotov v južnoafriško letalsko šolo Test Flying Academy of South Africa, ki jih je nato pošiljala na Kitajsko. Novačenje naj bi se dogajalo tudi v Veliki Britaniji. Po trditvah britanskih obveščevalcev je plačilo za pomoč pri urjenju kitajske vojske v znesku 275 tisoč evrov letno sprejelo več kot 30 pilotov. Britanska vlada je posledično oznanila spremembo zakonodaje, ki bi prepovedala pridobivanje notranjih znanj na področju zahodne vojaške aviacije. Kitajska vlada je novačenje seveda že zanikala, novozelandska vojska pa je potrdila, da so svetleči kitajski novci zamikali tudi vsaj štiri njihove nekdanje vojaške pilote.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič se je mudil v Kijevu, kjer je ukrajinski vladi obljubil dostavo zimskih zatočišč iz evropskega mehanizma rescEU v vrednosti približno 62 milijonov evrov. Evropska velikodušnost naj bi se izkazala tudi v dodatnih 175 milijonih evropskih sredstev, ki naj bi bili namenjeni izboljšani preskrbi ukrajinskega in moldavskega prebivalstva med zimo. Svetovni program za hrano je namreč že prejšnji mesec objavil, da pomoč nujno potrebujeta več kot 2 milijona ranljivih prebivalcev, ki živijo 30 kilometrov od bojnih linij. Skupno pa naj bi bilo v hudih zimskih razmerah ogroženih skoraj 40 odstotkov Ukrajincev. Ukrajinska vlada je v začetku tedna prav tako spročila, da je zaradi ruskih napadov onesposobljenih že več kot 30 odstotkov njihovih elektrarn. Brez elektrike je posledično ostalo že več kot 700 tisoč prebivalcev.

Vir fotografije: pixabay