Azijski Britoff

Azijski Britoff

Aktualno-politična novica
29. 3. 2013 - 10.00
 / BritOFF

Dva ameriška nevidna B2 bombnika, ki lahko v resni situaciji nosita jedrske konice, sta opravila 20.000 kilometrov dolgo svarilno misijo nad južno Korejo. Odletela sta iz Whiteman vojaške baze v ZDA in na ciljno lokacijo v Južni Koreji odvrgla dve vadbeni bombi. S takoimenovanim “podvigom” se je Severni Koreji ponovno dalo vedeti, da lahko Združene Države brez težav zadajo povračilni udarec, obenem pa je misija tudi zagotovilo Južni Koreji, da se nahaja pod protektoratom ameriškega nuklearnega ščita.

Na provokacijo Amerike so se seveda odzvali v Severni Koreji. Po poročilih državnih medijev je severno-korejska vojska svoje balistične kontingente dala v stanje pripravljenosti in svoj boren arzenal jedrskih raket usmerila na ameriške tarče v Južni Koreji in Pacifiku, kot so vojaške baze na otokih Guam in Havajih.

Rusija bo za olimpijske igre leta 2014 že letos “spravila” 450.000 kubičnih metrov snega. Slednjega se bo naneslo v posebno zgrajena skladišča in pokrilo s folijo, ki odbija praktično vse sončne žarke. Odločitev sledi nepredvidljivosti vremena saj je v rusko olimpijsko vas letošnja zima prišla s tromesečno zamudo, temperature pa so dosegale 15 stopinj plusa. Do naslednjega leta se seveda ne bo ohranil ves sneg, vendar organizatorji zatrjujejo, da lahko že z 300.000 kubičnimi metri pokrijejo svoje potrebe.

 

V generalni skupščini Združenih narodih je propadlo glasovanje o globalni pogodbi o trgovanju s konvencionalnim orožjem, ki bi regulirala 70 milijard dolarjev vredno trgovino z orožjem. Krivda se vali na Iran, Severno Korejo in Sirijo, saj so podale veto. Po njihovih mnenjih je pogodba nepopolna, ker ne predvideva prepovedi prodaje orožja skupinam, ki pozročajo akte agresije - slednje je le lepa fraza za mednarodno podprte uporniške skupine, kot je Sirska svobodna vojska, ki se bojuje z Assadovim režimom. Prav tako so dotične države lahko podale veto le zaradi pobude Združenih Držav Amerike, ki so zahtevale konsenzualno odločitev. S tem si je Amerika puščala odprto možnost, da bi lahko sama torpedirala glasovanje, če ji določbe ne bi ustrezale. Za konec pa se vprašajmo, kateri hipiji so dejansko verjeli v možnost, da bodo države z obsežno vojaško-industrijsko navezo - kot so ZDA, Rusija in Kitajska - dopustile zaživeti globalni regulaciji prodaje orožja.

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon je predlagal ustanovitev mirovniških sil v Maliju, h katerim bi se priključile že obstoječe sile zahodnoafriškega bloka, in bi skrbele za varnost. Obenem pa naj bi se ustanovile še vzporedne sile sestavljene predvsem iz francoskih vojakov, ki bi se spopadale z islamisti na severu Malija. S pobudo se odpira možnost, da bo Francija v maliju z mandatom Združenih narodov dobila trajno vojaško izpostavo.

Združeni narodi bodo razširili svoja vojaška udejstvovanja tudi v Demokratični republiki Kongo. Varnostni svet je odobril vzpostavitev posebne bojne skupine, ki bo izvajala ofenzivne operacije proti upornikom. Primer je precedenčen, saj je to prvič, da se bo del mirovnikov - modrih čelad - preoblikoval v namensko ofenzivno enoto, ki ne bo zadolžena za držanje miru, temveč uničevanje nasprotnika.

 

Iranski predstavniki so izrazili nezadovoljstvo z združenjem Arabske lige. Slednja je namreč na letnem srečanju v katarski Dohi sirski sedež podelila upornikom - bolj natančno sirski nacionalni koaliciji. Obenem so preostale člane Arabske lige pozvali, da upornikom pošiljalo pomoč za samoobrambo, kamor seveda spada tudi orožje.

Zvezni sodnik v new-yorškem Manhattnu je zavrgel tožbo proti banki Morgan Stanley. 20 navadnih smrtnikov je banko tožilo zaradi malomarnosti pri upravljanju z njihovimi sredstvi. Tožba je temeljila na predpostavki, da se je vodstvo Morgan Stanleya zavedalo, da sedi na večih milijardah toksičnih derivatov. Posledično bi morala banka sredstva svojih komintentov, ki so bila naložena v obveznicah Morgan Stanleya, preliti v druge naložbe še preden je borzna vrednost banke padla iz 2.2 milijard dolarjev na 700 milijonov.

Zgodba okrog ustanovitelja Wikileaks Juliana Assanga se nadaljuje. Brez podanega razloga je odstopila glavna švedska tožilka, ki je vodila preiskavo domnevnega posilstva. Prejšnji teden pa se je pod ostro kritiko znašel tudi švedski vrhovni sodnik Stefan Lindskog. Na predavanju pred študenti na univerzi v Adelaidu v Avstraliji je namreč pripovedoval svoja mnenja o primeru Assanga. Glede na to, da primer še ni zaključen, je to za sodnika nedopustno. Bilka upanja za Juliena pa so avstralske parlamentarne volitve v septembru, na katerih tudi kandidira. V primeru izvolitve dobi imuniteto, kar bi mu omogočilo vrnitev v Avstralijo.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness