Boris Nemcov
Deseta
V Rusiji, ki medijsko pozornost v zadnjem letu prevzema z ukrajinskim konfliktom in s posledičnim zaostrovanjem odnosov z Zahodom, je minuli vikend pozornost ponovno vzbudilo notranjepolitično dogajanje. Na Putinovo avtoritarnost, preganjanje in zastraševanje političnih nasprotnikov je ponovno opomnil atentat na enega vidnejših predstavnikov ruske opozicije, Borisa Nemcova. Ta je bil, kot je znano, v noči na soboto ubit v neposredni bližini Kremlja oziroma Rdečega trga v Moskvi. Medtem ko se je sprehajal s spremljevalko, so Nemcova na mostu pokosili streli iz domnevno belega avtomobila, ki je nato pobegnil. Po drugi različici naj bi se več strelcev ruskemu opozicionarju pridružilo od zadaj, pokosili pa naj bi ga štirje streli.
Ob dejstvu, da je Boris Nemcov veljal za enega ostrejših kritikov nespornega ruskega vladarja Vladimirja Putina, so se po njegovi smrti hitro pojavile obtožbe - ki se jim je diskretno pridružil Zahod -, da za atentatom stoji Kremelj. Nemcov je v svojih kritikah ruskega režima javno vlekel vzporednice med njim in diktaturo ter fašizmom, pred lanskimi zimskimi olimpijskimi igrami v Sočiju, katerega župan je med drugim želel postati, je opozarjal na korupcijo oblasti, aktivno vlogo pa je igral tudi v protivladnih demonstracijah, začetih konec leta 2011, zaradi česar je bil tudi trikrat zaprt.
V zadnjem času je Nemcov ostro kritiziral rusko ravnanje v Ukrajini, v zvezi s tem pa je pripravljal tudi poročilo o navzočnosti ruske vojske v sosednji državi. Prav to bi lahko po mnenju našega sogovornika, nekdanjega moskovskega dopisnika RTV Slovenija Andreja Stoparja, koga zmotilo.
55-letni Nemcov, sicer znanstvenik na področju fizike in matematike, je po vstopu v visoko politiko v 90-ih zasedel položaj guvernerja v regiji Nižji Novgorod, kasneje pa je kot podpredsednik ruske vlade veljal za enega bližnjih sodelavcev nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina. Ko je po njegovi smrti oblast prevzel Putin, je Nemcov zajadral val opozicijskih liberalnih sil, kateremu je ostal zvest tudi po letu 2003 in smrti Mihaila Hodorkovskega, ko se je del opozicije uspel pomiriti z oblastjo.
Navkljub ostrim režimskim kritikam je bila politična moč Nemcova, ki je nazadnje vodil Republikansko stranko Rusije, omejena na zunajparlamentarno delovanje.
Ravno zaradi omejene politične moči Nemcova, ki ni resno ogrožala na tronu zabetoniranega Putina, so mnogi prepričani, da ruski predsednik ni imel pravega motiva za atentat, da se znebi političnega nasprotnika. Poleg tega bi si v razgreti geopolitični situaciji s tem nakopal nove mednarodne kritike in težave.
A kot opozarja Stopar, tudi v Rusiji oblast ni tako enovita, kot jo prikazuje zahodni pogled, pojavlja se tudi mnogo različnih interesov.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer takoj po umoru Nemcova napovedal temeljito preiskavo dogodka in prijetje storilcev ter naročnikov. Pod pritiski mednarodne javnosti in ruske opozicije, ki s prstom kaže nanje, pa se bodo morale oblasti toliko bolj potruditi, da ovržejo obtožbe. Andrej Stopar, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve.
Deveta
Zaostrovanje retorike med Zahodom in Rusijo zaradi spopadov v Ukrajini vzpodbuja razmisleke o vojaškem povezovanju tudi pri ruski vzhodni sosedi Finski. Zaradi spremenjenega geopolitičnega položaja ali pa morda zgolj iz diplomatske vljudnosti, kaj pa vemo, finski premier Alexander Stubb ob obisku generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga v Helsinkih ni izključil možnosti, da bo Finska v naslednjih 4 letih zaprosila za članstvo v severnoatlantskem zavezništvu in dodal, da bi morala finska politika začeti o tem resno razmišljati. Stubb je zbrane ob tem spomnil, da ima Finska z Rusijo kar 1.300 kilometrov skupne meje. Kljub svoji naklonjenosti finski vključitvi v Nato finski premier ostaja realist in priznava, da zaradi močnega nasprotovanja javnosti za kaj takšnega v bližnji prihodnosti ni realne možnosti.
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je napovedala, da se bo v primeru, da bodo kandidata iskali v državah Vzhodne Evrope, potegovala za generalno sekretarko Združenih narodov. Ugibanja hrvaških medijev, ki že dlje časa špekulirajo o kandidaturi Pusićeve, je hrvaška zunanja ministrica potrdila po vrnitvi iz Latinske Amerike, kjer naj bi prejšnji teden obisk izkoristila tudi za lobiranje ob svoji morebitni kandidaturi. Pusićeva sicer ne izključuje možnosti, da bodo naslednika Ban Ki-moona, ki se mu mandat izteče konec prihodnjega leta, iskali prav v državah Južne Amerike; v tem primeru z njeno kandidaturo, ki bi ji, by the way, bila v veliko čast, ne bo nič.
Predlogu novele zakona o tujcih se po parlamentarni razpravi pred ponedeljkovim glasovanjem obeta podpora. Predlagane spremembe, ki so jih vložili poslanci Zavezništva Alenke Bratušek, Socialnih demokratov, DeSUSa in Združene levice, dajejo pristojno diskrecijsko pravico, da dovoli združitev družine tujca in begunca tudi v drugih primerih, kot jih določa veljavni zakon, če v prid združitvi govorijo ustrezne okoliščine. Predlog spremembe zakona o tujcih, sprožen po medijsko odmevni zgodbi somalijske deklice, ki zaradi zakonskih preprek kar nekaj čas ni mogla do staršev v Slovenijo, podpirata tudi vlada in varuhinja človekovih pravic.
Dodaj komentar
Komentiraj