Britoff ameriško-britansko-francoskega napada na Sirijo

Slovenski predsednik Borut Pahor je danes podpisal sklepa o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih parlamentarnih volitev, ki bodo na sporedu 3. junija. Predsednik Pahor je predčasne volitve razpisal po odstopu premierja Mira Cerarja. Zadnji rok, v katerem bi lahko predsednik države in nato še poslanci predlagali kandidata za mandatarja se je namreč iztekel v petek. Roki za volilna opravila se pričnejo 16. aprila, od takrat bo mogoče vlagati kandidature in zbirati podpise v podporo kandidatnim listam. Državljani Slovenije bodo osmič v zgodovini samostojne države volili na parlamentarnih volitvah, tretjič pa so volitve razpisane predčasno.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so sile Združenih držav Amerike, Francije in Velike Britanije uspešno napadle cilje v Siriji. V skupni vojaški operaciji so sprožili več kot 100 raket na domnevna sirska skladišča kemičnega orožja. Glavni cilji napade so bile trije in sicer: znanstveni objekt v Damasku, skladišče kemičnega orožja zahodno od mesta Homs in skladišče opreme za uporabo kemičnega orožja v neposredni bližini Homsa. Predsednik Trump je v svojem govoru sirskem predsedniku Bašarju al Asadu zagrozil, da bodo ZDA nadaljevale z vršenjem ekonomskih, vojaških in diplomatskih pritiskov na sirski režim, dokler se ta ne bo odpovedal uporabi kemičnega orožja. Napade so med drugim podprle zveza Nato, Nemčija, Kanada, Japonska in tudi Slovenija. Najostrejši kritik napadov je ruski predsdenik Vladimir Putin, ki je napade označil kot dejanje agresije. Povedal je, da bo Rusija sklicala izredno sejo Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, kjer bodo razpravljali o agresivnih dejanjih ZDA in njenih zahodnih zaveznic. Rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je sirska vojska prestregla 71 od skupno 103 v napadu uporabljenih raket in da tarča napadov niso bile ruske letalska in pomorska oporišča v Siriji.

Skupina 44 evropskih poslancev je podpisala Manifest za dialog v Kataloniji, ki je nastal pod vodstvom skupine Platforma Dialog EU-Katalonija. Neformalno skupino vodi slovenski evropski poslanec Ivo Vajgl. Podpisniki manifesta od Evropske unije in njenih inštutucij zahtevajo aktivnejše sodelovanje in predloge političnih rešitev konflikta v Kataloniji. Od Španije zahtevajo izpustitev 9 katalonskih političnih zapornikov, od Nemčije pa, da Španiji ne izroči nekdanjega katalonskega premierja Charlesa Puigdemonta, saj naj slednji v Španiji ne bi imel možnosti za pravično sojenje.

Danska vlada je za pol leta podaljšala nadzor na meji z Nemčijo, ki se bo tako izvajal do 12. novembra letos. Po prvotnem dogovoru bi moral podaljšani nadzor veljati do 11. maja, a je Danska ocenila, da varovanje zunanjih meja še vedno ni ustrezno. Danska je nadzor na mejah zaradi povečanega števila migrantov prvič sicer uvedla januarja leta 2016. Za podoben ukrep se je odločila tudi Nemčija, ki je podaljšala nadzor na meji z Avstrijo.