Etiopija poleg odnosov s sosednjo Eritrejo izboljšuje tudi sodni sistem in navezuje stike s politično opozicijo. Etiopski parlament je namreč sprejel zakon, ki omogoča pomilostitev političnih zapornikov. Vse od januarja, še posebej pa od aprilske izvolitve premiera Abiya Ahmeda parlament glasuje za pomilostitve posameznih političnih zapornikov, kot so voditelji opozicije, obtoženi poskusa državnega udara. Novi zakon pa omogoča amnestijo za osebe, ki so obsojene ali pa v preiskavi zaradi izdaje, protiustavnega ravnanja ali oboroženega upora. Zakon takšnim posameznikom ali skupinam tudi omogoči vrnitev iz izgnanstva in zakonito politično delovanje v Etiopiji. Parlament je za dve odcepitveni gibanji, Osvobodilno fronto za ljudstvo Oromo in Nacionalno osvobodilno gibanje regije Ogaden, preklical oznako teroristična skupina. Tudi Ginbot 7, prodemokratična politična stranka, ki jo je leta 2011 vlada označila za teroristično skupino in izgnala, je izgubila to oznako. Premier Abiy in vladajoča stranka EPRDF, ki je osvojila vse parlamentarne sedeže, sta v kampanji obljubljala pomiritev z opozicijskimi strankami.

Bolgarski parlament je izglasoval zakon, s katerim je premieru prepovedano sprejeti dvostranske dogovore s članicami Evropske unije glede sprejetja migrantov, prispelih v Evropo preko Bolgarije. Parlament je z zakonom podprl stališče premiera Boyka Borissova, ki svojo odločitev, da zavrne sprejetje migrantov z italijanskih reševalnih ladij, vidi kot primer pravilnega ravnanja. Borissov je tako sam predlagal, da parlament sprejme stališče o zmanjševanju migracij, kar je pripeljalo do sprejetja zakona. Borissov bolgarsko, do migrantov sovražno politiko tudi priporoča drugim članicam kot edino pravilno strategijo glede migracij, zaradi katere redki migranti zaprosijo za azil v Bolgariji.

Spodnji dom poljskega parlamenta je sprejel zakon, ki zmanjšuje število sodnikov vrhovnega sodišča, potrebnih za izvolitev predsednika Vrhovnega sodišča. Namesto sedanjih 110 od 120-ih sodnikov bi tako po novem 80 sodnikov zadostovalo za izvolitev novega predsednika Vrhovnega sodišča. Zakon tako olajša odstranitev sedanje sodnice Vrhovnega sodišča, Malgorzate Gersdorf, ki ne želi odstopiti in trdi, da bi bil njen odstop v nasprotju z ustavo. Predsednica namreč zavrača nedavni zakon, po katerem se morajo sodniki upokojiti pet let prej, pri 65-ih, torej pri njeni starosti. Sodničin mandat se izteče čez dve leti, zato Gersdorf zavrača takojšnjo upokojitev. Gersdorf, ki že leta kritizira vladajočo stranko Zakon in Pravičnost, zavrača tudi možnost, da bi se prijavila za nadaljnje opravljanje mandata, ki bi ga moral potrditi predsednik. Zaradi nove upokojitvene starosti bo Vrhovno sodišče morebiti zapustilo 27 sodnikov, razen v primeru, da predsednik Andrzej Duda odobri njihove prošnje za nadaljnje službovanje. Zakon mora podpreti še zgornji dom parlamenta in nato podpisati predsednik sam, ki večinoma podpre zakone, ki jih sprejmejo poslanci vladajoče stranke Zakon in Pravičnost.