SEDMA

Na volitvah v kanadski provinci Alberta je zmago presenetljivo slavila socialdemokratska New Democratic Party. Z zagotovljeno večino v provincialnem parlamentu je tako prekinila skoraj 50-letno vladavino konzervativcev v državi, ki je veljala za oporišče desne politike v Kanadi. Zmaga je še toliko pomembnejša, ker je bila konzervativna vlada v Alberti hrbtenica vladavine konzervativnega premiera Stevena Harperja na zvezni ravni. Harper je tako ostal brez naklonjenih vlad v vseh pomembnejših provincah, kar je še posebej pomembno v Kanadi, ki je zelo formalna federacija in kjer zvezni premier svojo voljo lahko uveljavlja le s kupčkanjem s provincialnimi vladami z močnimi pristojnostmi, kar pa bo sedaj brez podpore praktično nemogoče.

Protesti proti policijski brutalnosti z zahtevami po odstopu korumpirane vlade so se v Makedoniji nadaljevali tudi drugi dan. Sinoči se je nekaj tisoč protestnikov zbralo v Skopju, protestirali pa so tudi v Bitoli in Prilepu. Do izgredov ni prišlo, protest pa je bil končan kmalu po tem, ko so se po družbenih omrežjih razširile informacije o provokatorjih med protestniki, ki naj bi z izzvanim nasiljem upravičili ostro policijsko posredovanje, kar bi ustrezalo trenutni oblasti.

Grčija se še naprej s takšnimi in drugačnimi manevri izmika končnemu obračunu in z milijoni evrov pita svoje nenasitne kreditorje. Še enkrat več je tako včeraj vlada pod vodstvom Sirize odplačala nov obrok, tokrat 200 milijonov evrov Mednarodnemu denarnemu skladu. Poleg tega je evropska centralna banka podaljšala veljavnost ukrepov, ki grškim bankam zagotavljajo likvidnost. Vendar pa počitka ni! Že naslednji teden IMF pričakuje še 750 milijonov, za katere ni jasno, kje jih bo vlada dobila, kar pomeni, da se tak ali drugačen bankrot Grčije in/ali izhod iz evroobmočja nezadržno približujeta.

OSMA

V enem od preteklih četrtkovih Britoffov smo že poročali o namenih avstralske vlade glede zapiranja oddaljenih naselij prvotnih prebivalcev oziroma aboridžinov in rasističnih izjav premiera Tonyja Abbotta, ki so oznanilo vlade pospremile. Isti nameni in aroganca oblasti so bili tokrat povod za prvomajski protest več deset tisoč ljudi po nekaj deset mestih po vsej Avstraliji.

Zvezna vlada pod vodstvom omenjenega abotnega Tonija se je namreč odločila, da bo zaprla 150 naselij aboridžinov v zvezni državi Zahodna Avstralija. V ta namen je vladi te zvezne države nakazala 90 milijonov dolarjev, s katerimi naj bi izvedla tranzicijo oziroma zmanjšanje števila financiranih skupnosti aboridžinov. V praksi to pomeni, da bodo ustvarjene večje skupnosti oziroma grozdi manjših skupnosti, medtem ko bodo manjše, izolirane skupnosti postopoma zaprte, kar pomeni, da jim država ne bo več zagotavljala osnovnih infrastrukturnih storitev. Kljub temu, da je predlog v javnosti že več mesecev, še vedno ni jasno, kakšni bodo kriteriji za zaprtje posameznih skupnosti, jezo aboridžinov pa še bolj podžiga rasistični premier, ki je izjavil, da je življenje Aboridžinov daleč od mest stvar izbire življenjskega sloga in da država tega ni dolžna financirati.

Aboridžini in podporniki so torej s prvomajskim protestom želeli predvsem opozoriti na nonšalantnost vlade, ki v imenu varčevanja poljubno razseljuje celotne skupnosti brez razumevanja posledic, ki jih takšno ravnanje prinaša. Pri tem seveda ne gre pozabiti na širši kontekst večstoletnega zatiranja aboridžinov. Za konec torej del izjave organizacije Warriors of the Aboriginal Resistance, ene od organizacij, ki je pripravila protest v Melbournu: “V avstralski kolonialni državi je rutina, da vlada ponižuje, diskriminira in je nespoštljiva do aboridžinov v svoji še vedno trajajoči genocidni kampanji, zasnovani, da nas počasi uniči. To prisilno zapiranje skupnosti je nedvomno genocidno dejanje, ki bo imelo težke posledice za ljudi, ki bodo prisiljeni zapustiti svojo deželo. Aboridžini imajo pravico, da sami odločajo o svoji usodi!”