7.05

Teksaški republikanski kongresnik in težkokategorni libertarec Ron Paul, ki edini poleg Mitta Romneya še ostaja v tekmi za republikansko predsedniško nominacijo, je prenehal z aktivno kampanjo. To pa ne pomeni, da se je tudi umaknil iz tekme, saj namerava še naprej zbirati delegate in poskusiti na republikanski nacionalni konvenciji konec avgusta na Floridi vsaj pokazati svojo moč in usmerjati debato, če že ne bo postal nominiranec svoje stranke. Glavni razlog za umik iz aktivnega nagovarjanja volivcev v preostalih državah je finančne narave. Ron Paul ima sicer uradno 104 delegatske glasove proti Romneyevim 966, vendar so te številke vsaj deloma nezanesljive, saj je glasovanje in izbiranje delegatov v številnih zveznih državah mnogo bolj zapleteno kot se zdi glede na rezultate. Tako končno število delegatov ostaja še precej odprto in čeprav po vseh štetjih Romney vodi, še ni nujno, da bo avtomatično tudi prejel zadostno večino za neposredno nominacijo.

Na današnjem sestanku finančnih ministrov Evropske unije se ima dogoditi dogovor o minimalnih kapitalskih zahtevah za evropske banke. Ukrepi znani pod imenom Basel III (izg. bazel tri) med drugim zahtevajo postopno povečanje kakovostnega kapitala bank iz dveh na sedem odstotkov v naslednjih letih, kar naj bi zmanjšalo izpostavljenost bank tveganjem v primeru nove finančne krize. Največjo prepreko dogovoru predstavlja Velika Britanija, ki si želi možnosti, da bi lahko od svojih bank zahtevala še višje stopnje kapitalskega pokritja. Na otoku so v minuli krizi namreč morali z davkoplačevalskim denarjem rešiti tri velike banke, čemur se želijo v prihodnje izogniti, četudi na račun manjše konkurenčnosti. Kontinentalne banke pa naj bi bile po drugi strani zaradi evrske krize že tako pod velikim pritiskom, zato so njihovi ministri manj nagnjeni k tako strogim zahtevam. Istočasno pa želijo, da veljajo za vse enaka pravila, da ne bi vlagatelji zaradi večjega občutka varnosti bolj zaupali britanskim bankam.

V Haagu se je na Mednarodnem sodišču za vojne zločine v bivši Jugoslaviji končal pritožbeni postopek v primerih lanskih obsodb Anteja Gotovine in Mladena Markača. Generala hrvaške vojske, ki sta bila zaradi svoje vloge v operaciji Nevihta obsojena na 24 oziroma 18 let sta v postopku še naprej vztrajala, da je šlo za legitimno operacijo osvobajanja hrvaškega ozemlja. Tožilci pa so nasprotno trdili, da sta bila obtoženca v tej operaciji izvajala nelegitimen cilj deportacije civilnega, se pravi srbskega, prebivalstva in da je šlo za zločinsko operacijo. Končna odločitev sodišča naj bi bila sprejeta v roku enega leta.

8.05

Več kot 1500 palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih je v končalo masovno gladovno stavko, ki za večino traja že skoraj mesec dni, čeprav so nekateri začeli stavkati še več kot mesec pred tem. Eden poglavitnih očitkov zapornikov in številnih organizacij za človekove pravice je nelegitimnost izraelske prakse takoimenovanih administrativnih priporov, ki jih lahko v nedogled podaljšujejo tudi brez obtožnice. Zdaj naj bi izraelske oblasti zagotovile, da teh priporov do nadaljnjega ne bodo podaljševale, razen v primeru novih dokazov. Poleg tega so se v pogajanjih, kjer sta ključno posredniško vlogo odigrala Egipt in Jordanija, dogovorili tudi, da zapornikom ponovno dovolijo obiske svojcev iz Gaze, kar je bilo skoraj šest let nemogoče. Dogovor naj bi vključeval tudi premestitev devetnajstih zapornikov iz samic, čeprav do širšega dogovora o prepovedi zapiranja v samice ni prišlo.

Čez slabe tri ure bo v Elizejski palači zaprisegel sedmi predsednik pete francoske republike Francois Hollande, preden se bo v Citroenovem hibridu odpeljal po Elizejskih poljanah novim izzivom naproti. Ti izzivi med drugim vključujejo obljube, da največjemu francoskemu proizvajalcu avtomobilov ne bo treba odpuščati zaposlenih in da se bo podaljšanju recesije mogoče izogniti brez strogih varčevalnih ukrepov. To bo že popoldne osebno sporočil tudi nemški kanclerki Merklovi, s katero se bo srečal v Berlinu. Pred tem bo Hollande imenoval tudi novega premiera; za glavnega kandidata za to vlogo pa trenutno velja vodja socialističnih parlamentarcev Jean-Marc Ayrault (izg: Žon-Mark Eró). Slednji naj bi tudi tekoče govoril nemško in nasploh velja za germanofila, kar bo francoskemu vodstvu v naslednjih mesecih prišlo še kako prav.

V Veliki Britaniji se nadaljuje delo preiskovalne komisije, ki poskuša priti do dna domnevno neverjetni politični moči Ruperta Murdocha in njegovega medijskega imperija. Tokrat je bilo govora o Murdochovem nakupu londonskega Timesa leta 1981, o katerem krožijo govorice, da ga je osebno odobrila takratna premierka Margaret Thatcher. Murdoch je namreč na zaslišanju pozabil, da se je takrat srečal z železno lady, nakup pa mu je takrat uspel mimo nadzora Komisije za monopole in združitve. Na podlagi tega je glavni tožilec Robert Jay sklepal, da selektivna amnezija dokazuje Murdochovo zakulisno dogovarjanje s Thatcherjevo. Odvetniki medijskega mogotca pa trdijo, da to še ne pomeni, da je na dotičnem sestanku prišlo do kakršnega koli dogovora, razen morda telepatsko. Murdoch naj bi Times kupil tako na hitro in brez dodatnega nadzora preprosto zato, ker je dotedanji lastnik v sporu s sindikati zagrozil, da bo časopis ukinil, vsa druga namigovanja pa naj bi bila material za znanstveno fantastiko.

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon se je med prijateljsko nogometno tekmo s kolegi diplomati poškodoval in si zlomil roko. Pri tem ni izgubil svojega pregovornega smisla za humor in zatrdil, da se bo navkljub poškodbi lahko še naprej rokoval s pomembneži, kar je domnevno glavnina njegovih delovnih nalog. Sicer pa se je še nepoškodovan slikal za naslovnico posebne izdaje italjanske revije L'Uomo Vogue, ki je posvečena perečim problemom in priložnostim Afrike. Naslednja številka bo posvečena Kim Kardashian.

9.05

V Iranu so po poročanju državne televizije danes zjutraj z obešanjem usmrtili Jamalija Fašija (izg. Đamalija Fašija) domnevnega atentatorja na iranskega jedrskega znanstvenika, profesorja Alija Mohamadija. Profesor na Teheranski univerzi je umrl januarja 2010, ko je pred njegovo hišo eksplodirala bomba pritrjena na motorno kolo. Mohamadi sicer uradno ni imel nobene veze z Iranskim jedrskim programom, ki je po prepričanju večine strokovnjakov civilne narave. Po prepričanju iranskih oblasti je bil danes usmrčeni napadalec Faši agent izraelske obvešpčevalne službe Mosad.

V Grčiji se začenja zadnji dan pogajanj, ki še lahko prinesejo rešitev iz politične krize v kateri se je država znašla po predčasnih parlamentarnih volitvah 6. maja. V igri je predlog predsednika Karolosa Papuljasa o oblikovanju tehnične vlade, po tem ko so propadla pogajanja o koalicijski vladi zaradi nesodelovanja levičarske stranke Sirize. O predlogu oblikovanja vlade sestavljene iz uglednih nepolitikov bo treba odločiti že danes, sicer globoko zadolženo državo čakajo nove volitve meseca junija.

Na včerajšnjem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, ki je obravnaval situacijo na Kosovem, je ruski veleposlanik Vitalij Čurkin zbrane spomnil na govorice, da Kosovo postaja center za usposabljanje sirskih opozicijskih bojevnikov. Kosovski zunanji minister Enver Hoxhaj (izg. Hodžaj) je urjenje bojevnikov seveda zanikal, pri tem pa opozoril, da je bilo Kosovo med prvimi, ki so podprli opozicijska gibanja v Libiji in drugih arabskih državah, saj se bojujejo za iste cilje in vrednote kot Kosovarji. Sama debata o prihodnosti Kosova pa ni prinesla nič novega: srbski zunanji minister Vuk Jeremić je spet zavrnil možnost priznanja odcepljene pokrajine, Hodžaj pa je vztrajal, da se neodvisnosti ne da več vzeti. Pri tem ga ne moti niti potencialna možnost, da je Jeremić izvoljen za predsednika Generalne skupščine Združenih narodov, kjer mu konkurira predstavnik Litve.

10.05

Vodja okoljevarstvene organizacije Sea Shepherd (izg. Si Šeprd) kanadčan Paul Watson je v nemškem priporu, medtem ko se oblasti odločajo o njegovi izročitvi Kostariki. Ladijski kapitan, znan predvsem po ekoterorističnih napadih na japonske kitolovke, je obtožen ogrožanja življenja na morju zaradi nevarnih manevrov s katerimi je leta 2002 v gvatemalskih vodah poskušal ustaviti kostariške ribiče, ki so domnevno ilegalno lovili morske pse, jim rezali plavuti in jih takšne vračali v morje. Watson vztraja, da so poskušali ribiče le pripeljati pred roko pravice, medtem ko ribiči trdijo, da jih je Watson s svojo ladjo ogrožal oziroma da je šlo za poskus uboja.

Škotska vlada je sprejela uredbo o določitvi minimalne cene za alkohol, ki bo znašala 50 britanskih penijev ali dobrih 60 centov na takoimenovano enoto. Enota pa znaša približno pol piva ali približno deci vina. Ukrep, ki ga mora potrditi še parlament, je seveda namenjen zmanjševanju nevarnih posledic prekomernega pitja in še posebej cilja na najbolj socialno ogrožene alkoholike, ki radi posegajo po najcenejših pijačah in diskontni ponudbi velikih trgovcev. Trenutno je namreč mogoče kupiti sicer komaj pitne pijače tudi do dvainpolkrat ceneje kot bo to mogoče po novem. V praksi bo to pomenilo, da mora steklenica vina recimo stati skoraj šest evrov ali več. O podobni politiki razmišljajo tudi v Angliji, le da bi bila tam cena 40 penijev. Zato nekateri bolj rumeni mediji že opozarjajo prebivalce severne Anglije, naj se pripravijo na invazije hord barbarskih Škotov, ki bodo čez mejo prihajali po cenejši alkohol.

Iz raketnega izstrelišča v kazahtanskem Kmestu Bajkonur je v orbito uspešno poletela raketa z dvema ruskima in enim amerišlkim članom posadke, ki so že na dobri poti proti mednarodni vesoljski postaji. Odkar so američani opustili ta program, so Rusi trenutno edini, ki so sposobni tja pošiljati astronavte, v prihodnje pa naj bi se jim pridružili tudi zasebni konkurenti. Prvič bo že ta vikend na mednarodno vesoljsko postajo prispela zasebna raketa SpaceX, čeprav brez človeške posadke. Kapsula bo na postajo pripeljala hrano in sveže spodnje perilo za astronavte.