»And call off Christmas!« s temi besedami Alan Rickman kot notingamski šerif napove vojno javnosti, ki podpira Robina Hooda, v filmu iz leta 1991. Tudi v današnjih časih konservativni mediji predvsem onkraj Atlantika pogosto tarnajo, da se praznovanje božiča oziroma že sama omemba imena umika iz oči javnosti v prid praznikov, ki niso nujno povezani s krščanstvom. Tako v današnjem zgodovinskem Britoffu pregledujemo zgodovinske okoliščine iz časov, ko je bilo praznovanje božiča dejansko prepovedano.

Če začnemo pri koncu, v obdobju tega in prejšnjega stoletja, je bilo praznovanje božiča omejeno predvsem v državah, ki so bile uradno ateistične, vzvode moči pa so imele v rokah komunistične stranke. Omejevanje božiča je s tega naslova logično, saj so komunistične stranke na ta način načenjale vpliv cerkva ob enem izmed osrednjih krščanskih praznikov. Vrsto elementov božičnega praznovanja je Sovjetska zveza kot vodilna sila prenesla na praznovanje novega leta, tako da so tudi sovjetska praznovanja potekala ob novoletni jelki, darila pa je prinašal Dedek Mraz. Tovrstno praznovanje so kmalu prevzele tudi druge socialistične države, kar pravzaprav ni v nasprotju z duhom samega božiča, saj so tudi praznovanje tega zgodnji kristjani vsaj delno prevzeli od drugih veroizpovedi, kot so rimski in nordijski politeizem, kulta Mitre in nepremagljivega Sonca, ter od samega praznovanja zimskega sončevega obrata.

Toda največ preglavic je božič predstavljal prav kristjanom samim. Najprej zaradi dejstva, da točen dan Jezusovega rojstva v Bibliji ni natančno naveden. S skrbnimi izračuni so v tretjem stoletju dognali, da bi datum lahko bil 25. december. Božič ni bil nikoli osrednji krščanski praznik, temveč sta imela to vlogo velika noč in praznik svetih treh kraljev. Toda zaradi spojitve različnih praznikov v božič, kot so rimske saturnalije ali nordijski Yule, so določene komponente teh praznikov ostale, zaradi česar je imela cerkvena oblast uradno precej pripomb čez bučna proslavljanja božiča. Seveda so se našli tudi tisti bolj papeški od papeža z idejo ukinitve božičnih praznovanj.

Med tistimi z idejo o prepovedi božiča so bili puritanci, protestantska ločina anglikanske cerkve, ki je imela za osrednje vodilo spokornost in odpovedovanje grehu, ki je bil po njihovem prisoten povsod. Običajno bi imele verske ločine na družbo zanemarljiv vpliv, a so imeli puritanci v sredini 17. stoletja vodilno politično vlogo na Britanskem otočju in so tudi predstavljali znaten delež priseljencev v nekaterih izmed prvotnih kolonij v Severni Ameriki. Vodilni del angleškega plemstva, ki se je vojaško izkazal na strani parlamentarcev med prvo angleško državljansko vojno, je pripadal puritancem; tudi Oliver Cromwell  – prvi med enakimi. Po zmagi nad kraljem Karlom prvim je poleg nove državne ureditve zmagoviti parlament uvedel tudi novo moralo, očiščeno še zadnjih običajev, ki bi lahko bili povezani s katolicizmom.

 Tako so se na tnalu znašle notranjosti cerkva, a tudi s cerkvijo povsem nepovezane dejavnosti, kot so šport ob nedeljah, prodaja in uživanje alkohola ter tobaka, ples, igre na srečo, obisk gledališča in tudi praznovanje božiča. Tega so puritanci kot striktni protestanti zavračali, saj po njihovem za praznovanje ni bilo nobene biblične osnove. Prvič je bil božič popolnoma prepovedan leta 1647. Prepoved je povzročila obilo slabe volje med ljudstvom, v posameznih delih države, na primer v grofiji Kent, so izbruhnili nemiri, a so bili ti delno povezani tudi s politično pripadnostjo poražene rojalistične strani. Leta 1652 je bil zakon še zaostren, tako da so morale biti trgovine na božični dan odprte, v nasprotnem primeru je bila predvidena denarna kazen. Po padcu Cromwellove države so bili preklicani tudi ti zakoni o morali, božična praznovanja pa so bila znova dovoljena.

Največje nevarnosti božičnemu duhu v zgodovini tako niso predstavljali mediji z ne omembo imena praznika, temveč totalitarni ali vsaj avtoritarni sistemi oblasti. Slednji želijo vplivati na vsako komponento družbenega delovanja ter odvzeti posamezniku in skupnosti možnost samostojnega odločanja. Tudi glede praznovanja decembrskih praznikov.