SEDMA:

Turčija in Združene države Amerike so podpisale sporazum o skupnem oboroževanju in urjenju tako imenovane “zmerne sirske opozicije” na turških tleh. Glede na sporazum naj bi ZDA poslale okoli 400 vojaških inštruktorjev in znatno okrepile oborožitev sirske opozicije, ki naj bi prejela tudi oklepna bojna vozila za borbo proti Islamski državi in hkrati tudi proti režimski sirski vojski. Medtem pa je turška obveščevalna služba sporočila, da naj bi v državo prišlo okoli 3.000 džihadistov Islamske države, ki naj bi načrtovali napade na tuja diplomatska predstavništva v Ankari in Istanbulu.

Kljub podpisu sporazuma z ZDA pa očitno Turčija postaja čedalje bolj neposlušna članica NATO pakta, saj s Pekingom vodi pogovore o nabavi kitajskega raketnega sistema, vrednega 3,4 milijarde dolarjev. Kitajski sistem sicer ni kompatibilen z Natovimi standardi, kar povzroča nejevoljo v zavezništvu, saj se od članic pričakuje, da bodo oborožitev nabavljale pri proizvajalcih članic pakta.

Srbski premier Aleksandar Vučić z vladno delegacijo prihaja na dvodnevni obisk v Slovenijo. Danes bo potekala tudi skupna seja slovenske in srbske vlade, na kateri bodo razpravljali predvsem o krepitvi gospodarskih odnosov in trgovinske menjave, pa tudi o razmerah v Ukrajini in srbskem približevanju Evropski uniji. Več o težavah srbske oblasti in zlasti ministra za obrambo Bratislava Gašića pri prenašanju kritik medijev in zainteresirane javnosti pa že nekaj minut čez osmo v drugem Britoffu.

OSMA:

Srbske oblasti imajo čedalje hujše težave z razumevanjem svobode govora in nasploh z razumevanjem delovanja demokratične pravne države. Nestrpen odnos premiera Aleksandra Vučića do kritičnih glasov je že splošno znan in o njem ne velja več izgubljati besed. Naj omenimo le, da je evropski komisar za regionalno politiko in širitev Evropske unije Johannes Hahn  ponovno diplomatsko opozoril Srbijo, da je svoboda govora kritična tema v pogajanjih za priključitev Uniji. Hude težave s prenašanjem kritik pa ima očitno tudi minister za obrambo Bratislav Gašić.

Gašić je bil v zadnjih tednih tarča številnih kritik zaradi svojega vodenja ministrstva za obrambo. S strani nevladnih organizacij je bil kritiziran zaradi postopanja ministrstva v tako imenovanem primeru “majorja Helene”. Šlo je za častnika srbske vojske, ki je bil predčasno upokojen zaradi odločitve, da si s hormonsko terapijo spremeni spol, in to kljub psihatrični oceni, da je sposoben nadaljevati častniško službo. Sledile so kritike ombudsmana Saše Jankovića, ker Gašić ni sodeloval z uradom obusdmana pri preiskavi lanskoletnega incidenta na beograjski paradi ponosa, ko je policija pretepla skupino ljudi, med katerimi so bili tudi premierov brat Andrej Vučić in dva pripadnika posebne enote vojaške policije. Nad Gašićevo nepripravljenostjo za sodelovanje se je pritožil tudi informacijski pooblaščenec Rodoljub Šabić, saj mu ministrstvo ni bilo pripravljeno poslati dokumentov javnega pomena. K slabi volji ministra za obrambo so prispevali še mediji, ki so po nepotrebnem vtikali nos v omenjene zadeve.

A vendarle se je nekdo postavil v bran ministru Gašiću. Časopis Odbrana je v članku Vojska na muhi: zaščitnik proti zaščitniku razkril, da gre za zaroto proti vojski, in neusmiljeno obračunal z zgoraj omenjeno sodrgo nadzornih institucij, nevladnih organizacij in medijev. No, vse lepo in prav, časopis je le objavil mnenje, da omenjene akterje moti naraščajoč ugled srbske vojske v družbi, zato naj bi omalovaževali njen ugled. V oči pa zbode dejstvo, da je Odbrana uradno glasilo ministrstva za obrambo, zato se je na Gašića ponovno vsul plaz kritik, saj se je pojavil sum, da je sam naročil objavo omenjenega članka.

Bratislav Gašić je obtožbe zanikal, češ da ministrstvo pušča uradnemu glasilu popolno novinarsko svobodo, vendar je dvome o tem izrazil tudi Gašićev predhodnik, nekdanji minister za obrambo Dragan Šutanovac rekoč, da dvomi, da je bil članek napisan samoiniciativno, temveč po nalogu ministrstva. O novinarski svobodi v okvirih ministrstva za obrambo pa najbolj zgovorno priča dejstvo, da avtor članka kapetan Aleksandar Petrović svojega pisanja še komentiral za srbske medije, ker, po njegovih lastnih besedah, za to ni še dobil dovoljenja Ministrstva za obrambo.