Ob 8-ih

Državni zbor je s 45 glasovi proti 19 sprejel novelo zakona o lokalni samoupravi. Po novem bodo lahko občani vsaj leto dni po začetku ali pred iztekom županovega mandata tega odpoklicali. Volitev se bo moralo udeležiti vsaj 90 odstotkov volilcev na zadnjih rednih volitvah župana. Razpiše se jih lahko s pozivom, na katerem je od 10 do 30 odstotkov podpisov občanov, glede na velikost občine. Zakonu nasprotujejo stranke SD, SDS in NSi ter SLS, iz katere vrst prihaja veliko županov in je zato že napovedala, da bo dala zakon v ustavno presojo.

Facebook je napovedal sklop ukrepov proti lažnim novicam. “Najhujše” med njimi bodo označili kot lažne. Katerokoli novico bo delil uporabnik facebooka, se mu bo pojavil napis z zagotovilom, da so dejstva v njej preverili neodvisni preverjevalci. To delo bo opravljala mreža organizacij, imenovana Poynter International Fact-Checking Network. Koliko so ti pregledovalci neodvisni, nam pove seznam njenih financerjev, med katerimi so Google, Bill & Melinda Gates Foundation in drugi.

Ekvadorski predsednik Rafael Correa je razglasil 30-dnevno izredno stanje v provinci Morona Santiago, kjer poteka projekt iskanja bakra kitajskega podjetja ExplorCobres. Correa je v pragozd, kjer deluje korporacija, poslal vojsko in policijo, saj naj bi dan pred tem prišlo do konfliktov med korporacijo in domorodci. Ti naj bi bili po besedah Corree na protestih proti projektu nelegalno oboroženi. Skupina domorodcev Shuar je izjavila, da so proteste zrežirale oblasti.  

Ob 10-ih

Evropski parlament se je s Svetom dogovoril za potrditev brezvizumskega režima za Gruzijo. Sporazum bodo morali potrditi še Odbor za državljanske svoboščine, parlament in predstavniki držav članic. Dogovori med EU in Gruzijo o takem režimu so se začeli že leta 2012, marca 2016 pa je Evropska komisija predlagala umestitev Gruzije na spisek držav, ki vize za potovanje v šengensko področje ne potrebujejo. Poleg 22 držav šengenskega območja bo brezvizumski režim veljal še za Islandijo, Norveško, Lihtenštajn in Švico.

Manj srečne, kar se tiče brezvizumskega režima z EU, pa so države tretjega sveta. Evropski parlament je namreč s 485 glasovi sprejel novo zakonodajo o brezvizumskih dogovorih med njimi in EU. Po novem se bo pod določenimi pogoji brezvizumske dogovore s katero od teh držav lahko odpravilo za obdobje 9 mesecev. To bo mogoče v primeru znatnega povečanja števila migrantov iz določene države, ki jim je bil zavrnjen vstop v Evropsko unijo ali so na njenem ozemlju ostali nelegalno; v primeru znatnega povečanja števila neutemeljenih prošenj za azil; v primeru zmanjšanega sodelovanja države ob sprejemanju vračanih beguncev ter v primeru povečanja grožnje notranji varnosti, povezane z državljani držav tretjega sveta. Mehanizem začasne ukinitve brezvizumskega režima se lahko sproži že ob opozorilu ene države članice, na prošnjo večine držav članic ali s poročilom Evropske komisije. Ta bo imela nato en mesec časa, da se odloči, ali bo ukrep tudi obveljal, njena odločitev pa bo obveljala avtomatično. Komisija bo tudi redno spremljala situacijo v državah z brezvizumskim režimom in vsaj enkrat na leto poročala Evropskemu parlamentu in Svetu, ali še izpolnjujejo pogoje zanj. Komisija lahko obdobje odprave brezvizumskega režima za določeno državo tudi podaljša za naslednjih 18 mesecev, če parlament in Svet ne podata ugovorov. Novo zakonodajo bo moral potrditi še Svet, v veljavo pa bo stopila 20 dni kasneje.

Na plenarni razpravi se je večina poslancev izrekla tudi za začasno zamrznitev brezvizumskega režima za Združene države Amerike. Te namreč za državljane Bolgarije, Romunije, Hrvaške, Poljske in Cipra zahtevajo vize. Ta nerecipročnost pri brezvizumskem režimu naj po mnenju nekaterih poslancev ne bi bila v skladu z evropsko zakonodajo, ki določa, da mora Evropska komisija 24 mesecev po izdanem opominu državi, ki se ne drži recipročnosti brezvizumskega režima, tega za leto dni ukiniti, če ne ugovarjata parlament in Svet. Združene države Amerike so opomin prejele aprila 2014, in ker niso odpravile nepravilnosti, bi aprila 2016 Evropska komisija morala ukrepati. Tega pa do danes še ni storila.

Predstavniki Evropskega parlamenta in Sveta so se dogovorili, da se do leta 2020 vzpostavi frekvenčni pas 700 megahercev za brezžični širokopasovni internet. To bi omogočilo prehod na mobilno tehnologijo za prenos podatkov generacije G5, ki omogoča večji pretok podatkov na časovno enoto in večje število uporabnikov na prostorsko enoto. Države članice bodo morale takšno infrastrukturo vzpostaviti do leta 2020, iz upravičenih razlogov pa se jim lahko rok podaljša za dve leti. Radiodifuzijske storitve mobilne televizije, ki so trenutno glavni uporabnik 700-megaherčnega frekvenčnega pasu, se bodo morale umakniti v frekvenčne pasove pod 700 megaherci, vendar bodo imele tam prioritetne pravice uporabe do leta 2030. Preden bo dogovor dokončno sprejet, ga bodo morali potrditi še Evropski parlament in posamezne države članice.

Evropski parlament je s 463 glasovi sprejel resolucijo, ki poziva Evropsko komisijo, naj zaostri predlagano zakonodajo o uvažanju citrusov na trg Evropske unije. Po mnenju poslancev zakonodaja namreč ne zagotavlja, da uvoženi citrusi v ta prostor ne bi zanesli škodljivih insektov in bolezni. Phyllosticta citricarpa je na primer organizem, ki na citrusih povzroči črne pike. Evropski poslanci menijo, da bi bilo pred pakiranjem citrusov, namenjenih uvozu, treba preveriti vsaj 600 primerkov na 30 ton sadja in morebitne znake okužbe. Nato bi bilo treba preveriti še 200 primerkov na 30 ton pred vstopom v Evropsko unijo. Drug nevaren škodljivec je molj Thaumatotibia leucotreta. Citrusi, ki bi lahko nosili njegove ličinke, bi po mnenju poslancev morali biti 24 dni izpostavljeni temperaturi 0,55 stopinj Celzija. Poslanci pozivajo, da bi morale biti izboljšane tudi možnosti sledenja izvora citrusov. Ukrepi v resoluciji se ravnajo po predlogih Evropske agencije za varnost hrane ter Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin.

Evropski poslanci so s 544 glasovi potrdili vključitev Ekvadorja v trgovinski sporazum, ki ga ima Evropska unija s Perujem in Kolumbijo od leta 2013. Ta prinaša predvsem zmanjšanje uvoznih tarif za izdelke iz obeh držav. Te bodo ukinjene za 60 odstotkov evropskih izdelkov, ki jih uvaža Ekvador, in za 95 odstotkov ekvadorskih izdelkov, ki jih uvaža Evropska unija. Prav tako bo Ekvador dobil preferencialno stopnjo za svoje glavne izvozne izdelke: ribe, rože, kavo, kakav, sadje in oreščke, dokler ne bo z njimi zapolnjen določen letni prag. S tem Ekvador ohranja preferencialni dostop do evropskega trga, ki bi ga sicer z reformo evropske preferencialne sheme izgubil. Evropska komisija ocenjuje, da bo z uveljavitvijo dogovora EU letno prihranila 106 milijonov, Ekvador pa 250 milijonov evrov.

Na trg Evropske unije pa bo verjetno lahko vstopila tudi tekstilna industrija iz Uzbekistana. Poslanci so namreč s 564 glasovi potrdili osnutek priporočila, v katerem se zavzemajo za vključitev tekstila v trgovinski sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki med Uzbekistanom in EU velja od leta 1999. V ločeni resoluciji so tudi pozdravili napredovanje Uzbekistana pri odpravljanju otroške delovne sile in njegovo sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela. Vendar so uzbekistanske oblasti pozvali, naj sprožijo kampanjo ozaveščanja proti prisilnemu delu. Še vedno naj bi bili v času žetve bombaža za delo množično prisilno mobilizirani študenti in javni uslužbenci. Decembra 2011 so namreč poslanci začasno odložili izdajo svojega soglasja k vključitvi uzbekistanskega tekstila v sporazum, dokler se ne bi tam izboljšalo stanje človekovih pravic. Od takrat je Mednarodna organizacija dela opravila tri opazovalne misije v državi in ugotovila, da je otroško delo tam praktično odpravljeno. Vendar je v svojem poročilu iz leta 2015 opozorila na številne prakse izkoriščanja pri delu in na neprostovoljno rekrutiranje delovne sile.

Evropski poslanci so sprejeli reformo pravilnika Evropskega parlamenta. Po novem se bo slabšalen, rasističen in ksenofoben govor poslancev obravnaval kot resen prestopek. Pogajanja med Evropskim parlamentom in Svetom bo moral po novem vnaprej odobriti celoten parlament, in ne zgolj pristojni odbor. Poleg tega bodo poslance v odbore imenovale politične skupine glede na število mest, ki jim pripada, kar pomeni, da ne bodo več imenovani ob glasovanju na parlamentarnem zasedanju. Poslanci bodo morali svoje finančne interese javljati pogosteje in jih navajati podrobneje kot doslej, nekdanji poslanci pa bodo morali, če se zaposlijo kot lobisti, o tem obvestiti parlament. Vsaka politična skupina bo imela možnost na dnevni red plenarnega zasedanja postaviti eno ali dve aktualni problematiki, o katerih se bo lahko razpravljalo uro do uro in pol. Nov pravilnik bo stopil v veljavo s 16. januarjem.

Iraška aktivistka Nadja Murad in Lamiya Aji Bashar, nekdanja ujetnica in spolna sužnja članov Islamske države, sta prejeli nagrado Saharova za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament. Ta podelitev utemeljuje z zavzemanjem za pravice preganjane jazidske manjšine v Iraku Nadje Murad in opozarjanjem na žrtve spolnega nasilja pripadnikov Islamske države Lamiye Aji Bashar. Saharovo nagrado parlament podeljuje od leta 1988, namenjena pa je posameznikom in organizacijam, ki se borijo za človekove pravice. Nagrajenci prejmejo 50.000 evrov denarne nagrade.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.