9.00

Začenjamo v ZDA, kjer je republikanski senator iz Kentuckya Rand Paul v proceduro poslal predlog za ukinitev pomoči Palestincem. Ni bil navdušen nad dejstvom, da so se ti včlanili v Mednarodno kazensko sodišče po tem, ko je v Varnostnem svetu Združenih narodov padel predlog resolucije za konec izrelske okupacije in priznanje Palestine. ZDA so namreč prijateljice Izraela, ki ga nameravajo Palestinci tožiti. Kar zadeva ameriško zakonodajo, morajo Združene države svojo pomoč Palestini ukiniti, ko tožba steče. Samo članstvo v Mednarodnem kazenskem sodišču za tak ukrep ne predstavlja zadostnega razloga. Združene države Palestini zaenkrat letno pošiljajo približno štiristo milijonov dolarjev pomoči.

V Londonu, natančneje v Whitechapelu, so zaprli islamsko akademijo. Akademija Sideeq je muslimanskim družinam omogočala, da svoje otroke učijo v skladu s svojimi kulturnimi preferencami. Ukinitev delovanja lahko razumemo v kontekstu aretacije njenega vodje Mizanurja Rahmana, ki so jo protiteroristične enote izvedle septembra. Takrat je bilo aretiranih devet ljudi, med drugim je bil za radikalnega označen muslimanski pridigar Anjem Choudary. S strani osebja se vrstijo obtožbe lova na čarovnice, usmerjenega nad muslimansko populacijo.

Čez eno uro pa o razpravi, ki v zvezi z iskanjem otoških skrajnežev poteka v Veliki Britaniji.

10.00

V današnjem prispevku se potikamo po Veliki Britaniji. Tam je pod navdihom vseprisotne grožnje, ki jo predstavljajo sovražniki zahodne morale, torej eksplozivni borci Islamske države, vlada podala predlog o razširitvi dosega ukrepov, ki jih vsebuje tako imenovana strategija preprečevanja. Ta je povzeta v 39-stranskem dokumentu, ki predstavlja del protiterorističnega in varnostnega zakonika, o katerem trenutno razpravljajo v parlamentu. A zakaj pravzaprav gre?

Če so bili pozivi k iskanju potencialnih hodečih bomb do sedaj vezani predvsem na starejša bitja, naj bi po novem sovražnike reda iskali tudi med najmlajšimi. Osnovne šole in vrtci naj bi bili poleg univerz v primeru sprejetja nove zakonodaje namreč dolžni poročati v primerih, da pri otrocih, starih od enega do treh let, zaznajo simptome teroristične indoktrinacije, pa naj je ta izražena v dejanskem simpatiziranju ali pa zgolj v potencialnih simptomih prvega. Kje se ta potencialnost začne, zaenkrat ni jasno ne ljudstvu ne stroki.

A menda bo poskrbljeno, da se to spremeni vsaj pri drugih, torej pri stroki. Varuhi in varuške, učitelji in učiteljice naj bi bili za zahteve detektivskega dela namreč deležni posebnega treninga, ki bi jim omogočil, da s postopki, ki naj bi bili po besedah vlade docela nediskriminatorni, zaznajo dvoletno grožnjo in jo usmerijo na temu namenjene inštitucije. Tam naj bi bodoči teroristi prejeli ustrezno pomoč. Zaposleni naj se sicer ne bi smeli obremenjevati preveč. Po besedah enega od vladnih govorcev gre zgolj za to, da bodo skrbi za osebje ter vzgojo in izobraževanje otrok dodali še dolžnost vohunjenja.

Te nove dolžnosti so po pričakovanjih naletele na številne kritike iz vseh smeri. Oglasili so se denimo konservativni krogi, ki jim ni jasno, kako naj bi se nadzor opravljal. Skrbi jih tudi, da bi pod tovrstne ukrepe padli otroci, ki so po njihovem merilu normalnih veroizpovedi. Pričakovano očitki letijo tudi s strani raznih človekoljubnih organizacij. Združenje za človekove pravice, imenovano Svoboda, je tako prek svoje članice Isabelle Sankey vlado obtožilo, da javne uslužbence spreminjajo v vojsko vohunov, ki bodo s svojim ravnanjem v družbo vnesli dodatno nezaupanje ter neenakost med ljudmi. Svoje nestrinjanje je izrazil tudi ravnateljski sindikat NAHT, ki v tovrstnih ukrepih vidi rušenje stabilnih komunikacij med družinami in institucijo. Vlada vse tovrstne očitke seveda jasno zavrača.

V luči tragičnih dogodkov iz Francije si žal lahko obetamo, da gre v opisanem primeru le za enega od številnih paranoidnih in kontraproduktivnih antiislamističnih idiotizmov, ki v prihodnosti nedvomno prihajajo.