ob 8:05

Drugi največji brunejski časopis The Brunei Times bo moral prenehati izhajati, sledeč objavi članka o podraženju viz Savdske Arabije za brunejske romarje v Meko. V članku je bil objavljen citat savdskega uradnika, ki naj bi izjavil, da je podražitev posledica slabe ekonomske situacije države. Ambasada Savdske Arabije se je pritožila brunejskemu kralju, saj naj citirani uradnik ne bi imel pooblastil za dajanje izjav, in zahtevala zaprtje časopisa. Časopisno osebje kot razlog za prenehanje sicer navaja slabo poslovanje in velik finančni primanjkljaj. 

Z mesta guvernerja Odese v Ukrajini je odstopil Mihail Sakašvili, nekdanji gruzijski predsednik, ki je ob tem objavil svoj posnetek na Facebooku, v katerem ukrajinskega predsednika Petra Porošenka obtožuje, da podpira kriminalne klane in onemogoča protikorupcijske reforme, med njimi privatizacijo nekaterih državnih podjetij. Sakašvili sicer slovi po svojih tako imenovanih protikorupcijskih reformah v Gruziji, ki so obsegale predvsem privatizacijo državnega premoženja.

Na Hrvaškem so prvič aretirali pirata. Po trditvah oblasti naj bi Matej Kalanj, operater spletne strani Filmovita, na spletu ilegalno objavil preko 1200 filmov. Oblasti trdijo, da je s tem povzročil več kot 500 tisoč evrov škode domačim distributerjem, čeprav teh številk niso podkrepili z dokazi. Po mnenju njegovega odvetnika bo oblastem sicer težko dokazati, da je domačim distributerjem povzročil škodo, saj je domena spletne strani mednarodna, ne hrvaška. Kljub procesu spletna stran sicer ostaja funkcionalna.

Odgovor na to, kje nastaja tako imenovanim piratom tako sovražna zakonodaja je ponudil spletni portal Torrentfreak. Objavil je poročilo o donacijah podjetij in posameznikov iz založniške industrije ameriškim predsedniškim kandidatom. Največ - slabih 7 milijonov dolarjev - je prejela Hillary Clinton. Vsota je kar 50krat večja od tiste, ki jo je zbral kandidat Donald Trump.

ob 10:05

Podpis čezatlantskega sporazuma Ščit zasebnosti, ki ureja izvoz osebnih podatkov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, je že v drugo izzvan na sodišču. Postopek so na Sodišče Evropske unije v Luxemburgu vložile: francoska organizacija za zaščito digitalnih pravic La Quadrature du Net, neprofitni ponudnik dostopa do spleta imenovan Francoska podatkovna mreža in Zveza industrij povezana z njim. Na postopek za izvoz podatkov prek Ščita zasebnosti se že zanaša več kot 500 podjetij, med njimi tudi giganti Facebook, Google in Microsoft.

Francoske organizacije, ki varujejo pravice na medmrežju trdijo, da inštitut ombucmana ni efektiven način za spopadanje s pritožbami proti ameriškim podjetjem, ki uživajo protekcionizem ameriške vlade. Točka sporazuma, ki ta inštitut ombucmana vzpostavlja, neodvisnost zagotovi zgolj z definicijo, ki je v praksi neizvedljiva.

Varovanje osebnih podatkov, še bolj pa varnost na spletu sta vroči temi tudi med zakonodajalci na Kitajskem. Stalni odbor Nacionalnega ljudskega kongresa je potrdil novi zakon o kibernetski varnosti.

Represivni organi bodo imeli lažje delo pri zahtevkih za predajo podatkov s strani ponudnikov dostopa do spleta pri preiskovanju kriminala in groženj nacionalni varnosti. Hkrati bo morala vsa računalniška oprema ponudnikov dostopa do spleta čez postopek certifikacije. Postopek certifikacije v zakonu ni jasno opredeljen, lahko pa bi pomenil, da bodo morala razvijalska podjetja vladnim organom razkriti programsko kodo. Microsoft, ki se kosu kitajskega kolača ni želel odpovedati, to počne že sedaj.

Novi kitajski zakon o kibernetski varnosti se, kakor prej omenjeni Ščit zasebnosti, dotika tudi čezmejnih prenosov osebnih podatkov. Zakon, ki vstopi v veljavo čez dobre pol leta predvideva, da se bodo morali osebni podatki kitajskih državljanov ter poslovni podatki kitajskih podjetij, hraniti na lokalnih strežnikih. To pomeni, da bodo ostali na Kitajskem.

Kitajska v luči razkritij Edwarda Snowdna pospešeno gradi svojo kibernetsko zaščito in suverenost. Novi zakon je bil že deležen kritike s strani zahodnega predstavnikov digitalnega gospodarstva. Ti so zakon označili kot regulacijo trga, ki bo domačim podjetjem prinesla konkurenčno prednost pred tujimi podjetji.