Romunski premier Sorin Grindeanu je sklical nujno sejo vlade, na kateri bodo razveljavili sporni vladni odlok, ki predvideva omiljeno definicijo koruptivnega dejanja in oprostitev obsojenih, ki s takimi dejanji niso povzročili več kot približno 45 tisoč evrov škode. Grindeanu je napovedal, da bo vlada nov protikorupcijski zakon vložila v redno parlamentarno proceduro. Protestniki, ki na ulicah romunskih mest vztrajajo že vse od začetka tedna, ko je vlada razglasila svoj odlok, v Bukarešti še vedno čakajo na dokončno razveljavitev in napovedujejo, da se bodo protesti nadaljevali do uradne odprave odloka s strani vlade. Odlok, ki mu nasprotuje tudi predsednik Klaus Iohannis, bi med drugim omogočil vrnitev v politiko tudi voditelju premierjeve stranke PSD Liviu Dragnei, ki je bil obsojen zaradi volilne prevare leta 2012 in oškodovanja države v višini približno 25 tisoč evrov ter posledično v decembru ni smel prevzeti premierskega mesta.

V kneževini Liechtenstein potekajo volitve za 25 parlamentarnih sedežev spodnjega doma. Volilni upravičenci v četrti najmanjši evropski državi s približno 40 tisoč prebivalcev glasujejo večinoma po pošti. Kneževina, kjer je bila parlamentarna demokracija uvedena leta 2003, ima dve desnosredinski koalicijski in dve levosredinski opozicijski stranki, ki se vse potegujejo za vnovično izvolitev svojih predstavnikov. V preteklosti sta vlado sestavljali Napredna državljanska stranka FBP, ki jo vodi zdajšnji premier Adrian Hasler, in Domoljubna zveza VU. Zgornji dom parlamenta kot sedež vladajočega kneza stalno zaseda knezov sin Alois Liechteinsteinski, ki ima poleg predlaganja zakonov in referendumov tudi pravico razpustiti parlament in vlado ter izreči veto na sprejete zakone. Knežja družina Liechteinstein ima v lasti največjo družinsko zasebno banko na svetu LGT v vrednosti okoli 140 milijard švicarskih frankov.

Prizivno sodišče devetega okrožja v San Franciscu je zavrnilo zahtevo ameriške vlade, naj nemudoma prekliče odločitev zveznega sodnika Jamesa Robata in vnovič dovoli izvajanje predsedniškega ukaza o prepovedi migracij beguncev in državljanov določenih držav z večinsko muslimanskim prebivalstvom. Prizivno sodišče je odločanje o ustavnosti ukaza vrnilo v redni sodni postopek s prvo predstavitvijo obojestranskih argumentov jutri. Pravosodno ministrstvo se je v pritožbi sklicevalo na izrecno pravico predsednika, da dovoli ali prepove vstop v državo kateremu koli tujcu in zatrjevalo, da zvezno sodišče nima pravice razsojanja o predsedniških ukazih. V ZDA in po svetu še vedno potekajo protesti proti ukazu.