SEDMA

Na vojaškem sodišču v oporišču Fort Meade se je z otvoritvenim govorom tožilca začelo sojenje Braldeyu Manningu, bivšemu vojaku, ki je Wikileaksu posredoval več sto tisoč zaupnih vojaških dokumentov. Tožilec je Manninga obtožil, da je sistematično zbiral zaupne dokumente in nato povzročil njihovo objavo na internetu s čimer je pomagal sovražniku. Pomoč sovražniku je tudi najresnejši zločin v obtožnici, ki je sicer sestavljena iz 22 točk, zaradi katerega mu grozi dosmrtna ječa.

Svojim gostiteljem je vse bolj nadležen tudi ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange, ki že skoraj leto dni biva na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Ekvador mu je zaradi političnih pritiskov namreč odobril azil, vendar pa Assange zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju, ki ga bremenijo na Švedskem, ne more zapustiti posestva veleposlaništva, saj mu v tem primeru grozi izročitev. Da Assangevo bivanje v miniaturni sobici ekvadorske ambasade ne bo večno, nakazuje prošnja ekvadorskega zunanjega ministra Ricarda Patina, ki je zaprosil za srečanje s svojim britanskim kolegom Williamom Hagueom, saj se želi pogovoriti o Assangevi prihodnosti.

Žalostno usodo je doživela tudi ruska novinarka in aktivistka Anna Politkovska, glasna kritičarka ruskih oblasti, ki je bila pred svojim domom ustreljena pred sedmimi leti. V povezavi z njenim umorom se zopet začenja sojenje njenim domnevnim krvnikom. Trije izmed petih obtoženih so bili oproščeni že leta 2009, vendar pa je rusko vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. Na zatožni klopi tako spet sedijo Lom-Ali Gaitukayev in njegovi trije nečaki, ki naj bi načrtovali in izvedli atentat. Kljub odmevnemu sodnemu procesu, pa zanimivo politično ozadje atentata ostaja skrito. Skoraj splošno sprejeto dejstvo namreč je, da za umorom tako ali drugače stoji trenutni ruski predsednik Vladimir Putin.

OSMA

Mehiška policija je v obcestnem jarku pri mestu Iguala v zvezni državi Guerrero našla trupla treh aktivistov, pet pa jih še vedno pogrešajo. Aktivisti, med katerimi je bil tudi Arturo Hernandez Cardona, predsednik kmečkega sindikata Emilliano Zapata, so izginili po četrtkovem protestu za večje pravice kmetov. Mehiški politični vrh sicer ne želi soditi o motivih za njihovo smrt, vendar pa je zelo verjetno, da so bili levičarski aktivisti žrtev katerega od narko kartelov, ki deluje v Guerreru, in ki mu gre boj kmetov za njihove pravice v nos.

Pestro pa je tudi v Kambodži. Policija se je namreč spopadla s tisoči stavkajočimi v tovarni kjer proizvajajo oblačila za korporacijo Nike. Do izgredov je prišlo, ko je policija poskušala ločiti stavkajoče in stavkokaze, ki so se izmenično napadali. Več kot tri tisoč zaposlenih v tovarni na obrobju kamboške prestolnice Phnom Penh sicer zahteva povišanje plače za dvanajst dolarjev na 88 dolarjev na mesec. Nike, za katerega izdelke v tovarni proizvajajo prek podizvajalca, je sicer že izrazil zaskrbljenost zaradi dogajanja v in pred tovarno.

Drugačne vrste protesti pa se odvijajo v kanadskem Torontu. Več sto meščanov je namreč protestiralo pred mestno hišo, saj želijo, da župan Rob Ford odstopi. Zmotil jih je posnetek, na katerem župan domnevno kadi pipo za krek. Posnetek naj bi posnel županov preprodajalec, videlo pa ga je le nekaj novinarjev in še ni javen. Kljub temu je za mnoge Torontčane to kaplja čez rob, saj kot pravijo, njihovega župana zaznamuje težavno vedenje. Prejšnji teden so ga na primer odpustili iz službe trenerja srednješolske nogometne ekipe, ki jo je opravljal prostovoljno, ker je za neko medijsko hišo preveč iskreno povedal kaj si misli o svojih gojencih in njihovih starših.

DEVETA

Egiptovski opozicijski aktivist Ahmed Douma je prvi izmed vidnih kritikov predsednika Mohameda Morsija in njegovega režima, ki je bil obsojen zaradi razžalitve predsednika, zločina, ki so ga bili že obtoženi tudi mnogi drugi aktivisti. Pol leta pogojne zaporne kazni si je Douma prislužil s tem, da je Morsija oklical za morilca. Predsednik se je namreč po njegovem mnenju neprimerno odzval na nasilne proteste v začetku tega leta, kar je botrovalo več deset smrtnim žrtvam.

Jordanska vlada je ugasnila več kot 300 lokalnih novičarskih spletnih strani, ki niso zaprosile za vladno registracijo in odobritev, ki jo predvideva lanskoletni sporni medijski zakon. Oblastniki naj bi s tem želeli preprečiti senzacionalistično poročanje, vendar pa mnogi novinarji in aktivisti menijo, da gre za omejevanje svobode govora. Poleg tega je vlada za registracijo postavila nekaj nemogočih pogojev, na primer obvezno včlanitev urednikov v medijski sindikat, ki pa spletnih medijev ne priznava in ne sprejema tam zaposlenih.

Blizu definiciji kršenja človekovih pravic pa je tudi poteza oblastnikov v kitajskem mestu Wuhan v provinci Hubei, saj nameravajo s kaznijo v višini 26,000 dolarjev kaznovati neporočene mame. Kritiki opozarjajo, da bo uvedba take kazni privedla do še več kruto zavrženih otrok, katerih število na Kitajskem se že tako ali tako povečuje. Mestni oblastniki odgovarjajo, da bo globa doletela le ženske, ki imajo zavestno nezakonskega otroka in tiste, ki ne morejo dokazati očetovstva, ali pa so vedele, da je oče otroka že poročen. Enostarševske družine so na Kitajskem tudi sicer zelo družbeno stigmatizirane.

DESETA

V Tokiu se je zbralo skoraj deset tisoč protestnikov, ki so od vlade zahtevali, da ustavi izvedbo načrtov o ponovnem zagonu jedrskih reaktorjev v Tokiu z okolico, ki so bili ustavljeni po katastrofalnem potresu leta 2011. Japonska vlada je sicer po potresu, ki je zahteval 19,000 življenj ustavila 50 jedrskih elektrarn po vsej državi, da bi opravila še dodatne varnostne teste. Do sedaj so ob nasprotovanju prebivalcev uspeli zagnati le dve izmed ustavljenih elektrarn, saj naj bi ju nujno potrebovali za morebitno poletno pomanjkanje električne energije. Mnogi sicer sumijo, da je hitenje japonskega premierja Šinza Abeja z odpiranjem elektrarn povezano z njegovimi prijateljskimi odnosi z japonsko poslovno sfero.

Protestnike, ki po celi Turčiji vstopajo v že peti dan protestov proti avtoritarnosti konzervativne vlade Tayyipa Erdogana, je z napovedjo dvodnevne stavke podprl tudi eden največjih sindikatov. Trgovski sindikat Kesk, ki združuje več kot 240,000 delavcev je Erdogana obtožil, da izvaja državno nasilje in s tem spodkopava demokracijo. Policijsko nasilje se je sicer nadaljevalo tudi minulo noč, policija pa je spet uporabila nezaslišane količine solzivca in podobnih plinov, z vodnimi topovi merila v telesa protestnikov in kar je še podobnih strokovnih prijemov. Oblasti so uradno potrdile tudi drugo smrtno žrtev, čeprav je neuradno smrtnih žrtev že skoraj deset.

Manj množični, pa zato nič manj fanatični, so bili tudi včerajšnji protesti ob zaključku sojenja velikemu vodji in bivšemu premierju Janezu Janši in ostalim soobtoženim, ki so osumljeni sodelovanja pri podkupovanju in sprejemanja podkupnin pri poslu s Patrijami. Okoli 500 ljudi z vseh vetrov in podobno visoke starosti se je zbralo pred ljubljanskim sodiščem in nestrpno pričakovalo sodbo ter objokovalo Janezovo mučeniško usodo. Njihov bes oziroma obnovitev zaupanja v pravno državo, odvisno od razsodbe, pa bo po odločitvi okrajne sodnice Barbare Klajnšek možen šele v sredo ob enajstih, saj bo takrat končno izrečena sodba v zloglasnem primeru.