Britoff evropskega sprejemanja beguncev

Britoff evropskega sprejemanja beguncev

Aktualno-politična novica
9. 3. 2018 - 10.05
 / BritOFF

ob 10.05.

Pa začnimo pregled dogajanja v Evropskem parlamentu pri pravilnem identificiranju problema in simbolnih gestah. Ta se je na letošnji mednarodni dan žensk osredotočil na neenak položaj žensk v nekaterih sektorjih. Komite za enakopravnost spolov je organiziral parlamentarno srečanje, na katerem so poslanci razpravljali o premajhnem številu žensk v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije ter v medijih. Po podatkih Eurostata naj bi ta sektor vsako leto na novo zaposlil do 120.000 Evropejcev. Sektor naj bi rasel celo tako hitro, da bo do leta 2020 v njem primanjkovalo do 900.000 visoko usposobljenih zaposlenih. Poslanci so tako razpravljali o tem, kako ženske, ki v tem sektorju zasedajo le 19 odstotkov vodstvenih položajev, oblikujejo medije in kako v takšne poklice pritegniti več žensk. Parlament zato predlaga več spodbud za to, da bi se dekleta odločila za karierno pot na področju komunikacijske tehnologije. Članica komiteja za enakost spolov, Michaela Šojdrova, pa je predstavila tudi poročilo o enakosti spolov na področju medijev, v katerem poziva Evropski parlament, naj oblikuje konkretne predloge, ki bi zvišali število žensk v medijih na splošno in na vodilnih položajih ter zmanjšali plačno razliko med novinarji in novinarkami. Na primer, četudi Evropejke predstavljajo 68 odstotkov diplomirancev novinarstva, predstavljajo le okoli 40 odstotkov zaposlenih v medijih. Predvsem pa poročilo poziva medijske organizacije, naj se lotijo teh ciljev z več sredstvi, vključno s kvotami za enakomernejšo porazdelitev vodilnih položajev. Michaela Šojdrova predlaga tudi, da medijska podjetja obnovijo in izboljšajo svoje notranje mehanizme odzivanja na nadlegovanje in neprimerno obnašanje na delovnem mestu. Konec meseca bodo poslanci glasovali o tem poročilu.

Vodstvo parlamenta je v tem tednu odobrilo še osnutek dogovora o bodočih odnosih Evropske unije in Velike Britanije, ki ga je konec februarja izdala Evropska komisija. Temu osnutku so dodali nekatere svoje poudarke. Osnutek so odobrili vodje parlamentarnih strank in predsednik parlamenta, Antonio Tajani. Poudarili so predvsem, da je osnova pobrexitovskih odnosov skladen okvir upravljanja in trden mehanizem reševanja sporov. Osnutek opozarja tudi, da morajo za sodelovanja pri vseh sektorjih veljati enaka pravila, torej upoštevanje celovitosti carinske zveze in notranjega trga.

Predsednik parlamenta pa je tudi opozoril, da njihov osnutek ne sprejema možnosti, da bi se položaj evropskih državljanov, živečih v Veliki Britaniji, razlikoval glede na to, ali so se preselili v Veliko Britanijo pred začetkom prehodnega obdobja ali po njem. Trenuten britanski predlog namreč predlaga razlikovanje v statusu evropskih državljanov glede na čas prihoda. O parlamentarnem osnutku bo parlament skupaj s predsednikom Evropske komisije Jean–Claude Junckerjem in glavnim pogajalcem Michelom Barnierom razpravljal naslednji teden.

Predstavniki Agencije Združenih narodov za begunce pa so evropske poslance opozorili, da je prišlo do zaustavitve preseljevanja beguncev iz libijskih centrov za pridržanje. Po dogovoru med Evropsko in Afriško unijo naj bi Evropska unija namreč sprejemala begunce ter prosilce za azil iz Nigra. Niger pa po dogovoru sprejema begunce iz libijskih centrov za pridržanje. Predstavniki Agencije so zatrdili, da je število beguncev iz taborišč v Nigru, ki jih Evropska unija sprejme, premajhno in da se zato bojijo, da bo Niger prenehal preseljevati begunce iz libijskih taborišč, od koder prihajajo videoposnetki s suženjskimi dražbami. Kot se je francoski predsednik Emmanuel Macron lanskega novembra ob sklenitvi dogovora izrazil, gre za nujno operacijo. V libijskih, s strani države vodenih taboriščih je pridržanih okoli pet tisoč ljudi, plus neznano število ljudi v centrih, ki jih nadzorujejo milice. Vendar pa je po dogovoru Niger v svojo državo preselil le 1020 ljudi, od katerih jih je petindvajset odšlo v Francijo in dva v Romunijo. 300 beguncev je bilo preseljenih direktno iz libijskih taborišč v Italijo.

V odzivu na to opozorilo je Evropsko komisija Agencijo Združenih narodov za begunce obtožila počasnega postopka preseljevanja beguncev iz Nigra, češ da agencija posveti preveč časa vsakemu posamičnemu primeru. Evropski poslanci so celo zatrdili, da so evropske države pripravljene in sposobne za sprejem beguncev po dogovoru.

Komite za proračun je nekdanjim nemškim izdelovalcem gum odobril 2,1 milijona evropske pomoči. Gre za 646 bivših delavcev podjetja Goodyear, ki je v mestu Philippsburg zaprlo celotno tovarno. Ta je bila največji vir delovnih mest v regiji. Večina delavcev pa so moški med tridesetim in štiriinpetdesetim letom, pogosto imajo nižjo izobrazbo. Z namenom, da bi takšne delavce ponovno vključili na delovni trg, je komite za proračun z veliko večino za glasoval za dodelitev denarne pomoči. Denar bo šel iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki ima letni proračun 130 milijonov evrov. Denar iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji bo namenjen pomoči pri iskanju službe, predvsem v obliki svetovanj, delavnic in dodatnih usposabljanj. Ukrep morajo potrditi še države članice in celoten parlament.

 

ob 08.05 

Ameriški predsednik Donald Trump je uvedel zvišanje tarif za uvoz jekla in aluminija, namen katerega je oživiti domačo jeklarsko industrijo. Za uvoz aluminija bo tako veljala 10-odstotna, za jeklo pa 25-odstotna tarifa, kot je predsednik napovedal že pred osmimi dnevi. Sedaj uvedeno zvišanje se od prvotnega predloga razlikuje v številu držav, ki se jih zvišanje tarif tiče. V nasprotju s prvotnim predlogom sta iz današnje uvedbe zvišanja tarif izvzeti ameriški sosedi Kanada in Mehika. Ti dve državi sta bili izvzeti v spodbudo, da naj bi zaradi tega ukrepa z Združenimi državami sklenile za Združene države ugodnejši trgovinski sporazum, imenovan NAFTA.

Ukrep bo začel veljati čez petnajst dni, predstavniki Evropske unije pa so že pred dnevi predstavili možne povračilne ukrepe. Predsednik Evropske komisije Jean–Claude Juncker je z izjavo: »To je neumno, ampak tudi mi moramo biti tako neumni,« napovedal, da je Evropska unija pripravljena v povračilo dodatno obdavčiti ameriške izdelke, kot so arašidovo maslo, viski, pomarančni sok in kavbojke. Cecilia Malmstroem, komisarka za trgovino, pa je poudarila, da se želi Evropska unija izogniti trgovinski vojni, a po njenem mnenju ameriška odločitev ni usklajena s pravili Svetovne trgovinske organizacije in zato Evropska unija pripravlja pravno analizo, ki jo bodo predali Svetovni trgovinski organizaciji. Komisarka je zatrdila tudi, da pripravljajo zaščitne ukrepe za primer, če bi se uvoz jeklenih izdelkov v Evropsko unijo bliskovito povečal.

Enajst članic območja Tihega oceana pa je podpisalo prostotrgovinski sporazum z nekdanjim imenom TPP. Sporazum ima zaradi umika Združenih držav Amerike iz pogajanj drugačno ime, vendar enako vsebino. CPTPP oziroma celovit in napreden sporazum za transpacifiško partnerstvo zajema 13 odstotkov vse svetovne ekonomije in vključuje območje proste trgovine s petsto milijoni prebivalcev. Pri podpisu sporazuma so podpisnice poudarile, da bo katera koli država, ki bi se želela pridružiti naknadno, upoštevati že sprejeti dogovor. Ameriški predsednik je namreč omenjal idejo, da bi se Združene države pridružile kasneje. Sporazum bo začel veljati, ko ga bo ratificiralo šest izmed 11 članic.

Slovenska vlada pa je podprla Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih. Zakon, ki sta ga podprli stranki SMC in DeSUS, je namenjen dvigu ravni precepljenosti na raven kolektivne imunosti. Predlog novele tako predlaga elektronski register cepljenih oseb, v katerega bi vpisali tudi necepljene otroke. Starši, ki ne bi želeli cepiti otrok, bi se po predlogu novele morali udeležiti obveznega individualnega izobraževanja. Necepljeni otroci, necepljeni iz nemedicinskih razlogov, se prav tako ne bi mogli vpisati v javne vrtce.

facebook twitter rss

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.