SEDMA

Današnji Britoff začenjamo v Etiopiji, kjer so zaradi projekta izgradnje jezu za 6000 megavatov močno hidroelektrarno začeli z preusmerjanjem toka Modrega Nila. Projekt grandiozno poimenovan Veliki preporod pa že skrbi Sudan in Egipt, ki sta od povodja Nila nadvse odvisni. Etiopija pri tem trdi, da preusmeritev ne bo vplivala na vodostaj reke. Egipt ima sicer po sporazumih iz let 1929 in 1959 pravico do izkoriščanja 87 odstotkov pretoka Nila.

Zadnjih nekaj mesecev je v Indiji ena ključnih tem spolno nasilje nad ženskami. Od decembra lani, ko je bila na avtobusu v Delhiju brutalno posiljena in umorjena študentka, v svetovne main stream medije stalno prihajajo novice o novih posilstvih. Množični protesti so privili oblasti v dražavi in nekaj se je menda premaknilo. Enega od bolj naivno konzervativnih zakonov pa ima namen sprejeti mestni svet v Mumbaju. Prepovedati želijo namreč v spodnje perilo odete izložbene lutke, ki da zbujajo spolno slo moškim na vsakem koraku.

Prvi Britoff končujemo z največjo trgovinsko verigo v Združenih državah, Wal-Martom, ki zadnje čase še posebej izgublja na dobrem imenu. Predvsem zaradi nevzdržnih delovnih razmer in posledičnih stavk zaposlenih. Zadnje desetletje pa je proti Wal-Martu potekala tudi preiskava o nedovoljenem odlaganju strupenih odpadkov. In včeraj je veriga obtožbe tudi priznala. Preiskava se tako končuje s poravnavo za 82 milijoni dolarjev. Z drobižem torej.

OSMA

Če smo prejšnji Britoff končali z Združenimi državami, naj tega z njimi začnemo. Več kot 200 odvetnikov Pravne službe v mestu New York, ki skrbi za pravno pomoč revnejšim meščanom, je zaradi nižanja plač ter zdravstvenih in pokojninskih prispevkov včeraj zjutraj začelo stavko. Pravniki iz organizacije zastopajo okoli 45 tisoč meščanov v zadevah kot so delužacije, nasilje v družini in neupravičeno odpuščanje.

Nemška kanclerka Angela Merkl je verjetno ravno nekje na poti proti Parizu. V glavnem mestu Francije se bo namreč srečala s predsednikom Francoisom Hollandom. Kljub slabim odnosom in različnim pogledom na ekonomsko politiko se nameravata pogovarjati ravno o tej temi. Pred vrhom Evropske unije konec junija morata namreč čim bolj uskladiti svoja gledišča glede gospodarske in denarne unije. V Louvru pa si bosta po napornem dnevu ogledala še razstavo o nemški misli in ideji.

Hrvaška vstopi v železno Evropsko unijo 1. julija letos, vendar pa takrat kot izgleda še ne bo imela vseh pravic polnopravne članice. Slovenska vlada namreč ravno danes obravnava predlog zakona o uveljavitvi dvoletnega prehodnega obdobja za zaposlovanje in delo državljanov Hrvaške v Sloveniji po vstopu v EU. Zakon bi seveda ščitil slovenski trg delovne sile. Dobrodošli med enake.

DEVETA

26. aprila je iz Lizbone prišel poziv po združevanju evropejcev proti represivno varčevani politiki Evropske unije. Nanj se je odzvalo več kot 70 mest, pri čemer je bil kot skupni dan protestov izbran 1. junij. Kot pravijo nekateri aktivisti gre za nov korak pri skupnem evropskem odporu proti ekonomski neoliberalni nujnosti. V Ljubljani je protest poimenovan Blockupy napovedan za ob 16-ih na Trgu republike.

Že za jutri in tudi za v soboto pa iniciativa 6. maj organizira 1. redno sejo Skupščine ljudstva, ki bo potekala v Ajdovščini. Kot so zapisali, se s tem na konstruktiven način pridružujejo duhu vseevropskih protestov. Sobotna skupščina, ki bo potekala skozi cel dan, ima namen iskati alternativne predloge za krepitev gospodarstva. Na skupščino bo organiziran tudi prevoz, več informacij pa dobite na facebooku pod dogodkom Ljudska skupščina.  

DESETA

V Svetu Združenih narodov za človekove pravice so se včeraj pogovarjali tudi o tem, da bi bilo nujno prepovedati ubijalske stroje, ki bi sami prepoznali in ubili žrtev. Takšni roboti menda zaenkrat še niso izdelani, kljub temu oziroma prav zaradi tega, je Christof Heyns, posebni poročevalec ZN za zunajsodne, nagle ali samovoljne usmrtitve, predlagal moratorij na razvijanje kompleksne ubijalske tehnologije. Eden od problemov, ki ga vidi je pravne narave, saj bi bilo težko koga okriviti za umore.

Izrael načrtuje gradnjo še prek tisoč stanovanj v vzhodnem delu Jeruzalema, ki je bil zaseden med šestdnevno vojno leta 1967. Graditi se namerava v dveh naseljih, kjer so večinsko prebivalstvo Palestinci. Novica o novih stanovanjih se je pojavila manj kot teden dni po najnovejšem obisku ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja v Izraelu, med katerim je napovedal štiri milijarde dolarjev vreden projekt pomoči Palestincem.

V Slovenskem etnološkem muzeju se popoldne odpre razstava Osebna asistenca je naša eksistenca. Na njej bodo razstavljne dokumentarne fotografije Klaudije Poropat, osebni predmeti z zgodbami hendikepiranih uporabnikov osebne asistence in video material. Zadevo je skupaj s SEM-om pripravilo Društvo za teorijo in kulturo hendikepa YHD, ki se na različnih ravneh bori za čimbolj neodvisno življenje hendikepiranih. Tudi včerajšnji Zeitgeist je bil posvečen tej temi.