Ob 10-ih

Svet Evropske unije je sprejel skupno stališče o predlogu o prostem pretoku neosebnih podatkov, ki ga je pripravila Evropska komisija. Sedaj se mora predlog uskladiti še z Evropskim parlamentom. Ta bo najprej glasoval o poročilu, ki ga bo pripravila švedska evropska poslanka Anna Maria Corazza Bildt. Poročilo bo nato služilo kot pogajalsko izhodišče Evropskega parlamenta. Stališča Sveta so predlog Evropske komisije, naj bo za neosebne podatke omogočen prost pretok med državami članicami, v splošnem sprejela. Ostale bi zgolj tiste omejitve, ki obstajajo zaradi javne varnosti. To pomeni, da države svojim organizacijam in podjetjem ne bodo smele več prepovedovati, da podatke hranijo v tujini. Tudi nove omejitve pretoka podatkov bodo države lahko sprejele zgolj, če bodo pred tem obvestile Komisijo in to upravičile s potrebo po javni varnosti. Komisija je predlagala, da bi imele države za prilagoditev svojih zakonodaj s tega področja leto dni časa, Svet pa se je zavzel za dvakrat toliko časa. Svet je tudi nasprotoval predlogu Evropske komisije za vzpostavitev Odbora za prosti pretok podatkov.

Evropski parlament je sprejel začasni dogovor o uredbi o porazdelitvi prizadevanj za znižanje emisij v sektorjih, ki jih ne zaobjema Sistem Evropske unije za trgovanje z emisijami za leta od 2021 do 2030. Sektorji, ki v Sistemu za trgovanje z emisijami niso vključeni in za katere omenjeni začasni sporazum predvideva obvezujoče nacionalne cilje, vključujejo gradnje, kmetijstvo, upravljanje s smetmi, del transporta in industrijo. Do leta 2030 naj bi se emisije v teh sektorjih znižale za 30 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Začasni dogovor bo moral potrditi še Svet, ki ga bo predvidoma obravnaval januarja.

Evropska komisija je Svetu Evropske unije predlagala, naj sproži 7. člen Pogodbe o Evropski uniji, ki predvideva resne kršitve skupnih vrednot Evropske unije. Poljski se očita predvsem, da nima neodvisnega sodstva, poleg očitkov o neenakem javnem financiranju nevladnih organizacij glede na njihovo naklonjenost vladi, očitkov o stanju pravic žensk in tako dalje. Poljska vlada ima tri mesece časa, da uvede spremembe, ki jih je predlagala Komisija, in ji o njih poroča. Nato se ta s posvetovanjem Evropskega parlamenta in Sveta lahko odloči zaustaviti proces. V nasprotnem primeru pa bo o sprožitvi 7. člena odločal Svet, ki zanj potrebuje štiripetinjsko večino. Evropski komisiji je takšno pobudo predlagal že Evropski parlament na plenarnem zasedanju 15. novembra letos. Guy Verhofstadt, vodja poslanske skupine Zveza liberalcev in demokratov za Evropo, krajše ALDE, je v nagovoru Evropskemu parlamentu na takratnem plenarnem zasedanju dejal:

Izjava

Pripravili smo tudi kratek povzetek debate. Vanj so vključeni Mati Maasikus, namestnik estonskega ministra za zadeve Evropske unije, Riszard Legutko in Janusz Lewandowski, oba poljska predstavnika v  poslanski skupini Evropske ljudske stranke, Giani Pittella iz Socialistov in demokratov ter Frans Timmermans iz Evropske komisije.

Izjave

Ob 8-ih

Na regionalnih volitvah v Kataloniji po 90-ih odstotkih preštetih glasov zmago slavi Stranka državljanov. V 135-članskem parlamentu si je zagotovila 36 sedežev. Sledita Skupaj za Katalonijo Carlesa Puidgemonta s 34 sedeži in Republikanska levica Katalonije z 32 sedeži. Vse tri stranke imajo separatistično politično agendo. Volitve je konec oktobra razglasil španski premier Mariano Rajoy, potem ko je centralna vlada razpustila katalonsko, sledeč referendumu o neodvisnosti.

Nevladna organizacija Public Eye je po odkritju panamskih dokumentov vložila kazensko ovadbo proti angleško-švicarski korporaciji Glencore. Švicarski generalni tožilec naj bi predvsem raziskal, kako je korporacija pridobila lastništvo rudnika bakra v Demokratični republiki Kongo. O dvomljivih poslih korporacije je Public Eye sicer pisal že štiri leta, s panamskimi razkritji pa si je pridobil nove dokaze. Dokumenti razkrivajo, da je Glencore tujemu podjetju posodil 45 milijard dolarjev, potem ko se je z njim dogovoril, da mu bo to podjetje pomagalo pridobiti pogodbo o skupnem podjetju s kongovskim rudarskim podjetjem v državni lasti. Lastnik podjetja, ki mu je bila vsota posojena, Dan Gertler, pa bi moral vsoto v celoti vrniti v treh mesecih, če v tem času ne bi uspel zagotoviti pogodbe o skupnem podjetju med Glencorjem in rudnikom. Panamski dokumenti razkrivajo, da je Glencore Gertlerja uporabil tudi za pogajanja s kongovsko   vlado. Korporacija se je kasneje distancirala od Gertlerja, za katerega je preiskava Združenih narodov iz leta 2001 razkrila, da je kongovskemu predsedniku Josephu Kabili v zameno za monopol nad diamanti dal 20 milijonov dolarjev za nakup orožja.

Generalna skupščina organizacije Združenih narodov je zavrnila enostransko priznanje Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela s strani Združenih držav Amerike. Resolucijo o statusu Jeruzalema je podprlo zgolj 9 držav, ki so sicer močno finančno odvisne od Združenih držav. Svoj glas za so med 128-terico oddale tudi Nemčija, Francija in Velika Britanija, ki so običajno na isti strani kot ZDA. Mnenje mednarodne skupnosti ostaja, da bo status Jeruzalema, ki ga imata za svoje glavno mesto tako Palestina kot Izrael, določen šele s končnim mirovnim sporazumom. K zavrnitvi resolucije, katere pomen je sicer bolj simbolne kot praktične narave, niso pomagale niti grožnje ameriške ambasadorke Nikki Haley, da si bodo ZDA zapomnile, katere države jih niso spoštovale.