Britoff evrskih dvajset let

Britoff evrskih dvajset let

Aktualno-politična novica
11. 1. 2019 - 10.00
 / BritOFF

10h Evropska Unija

Britoff še vedno začenjamo nekoliko praznično. Z novim letom je dvajset let praznoval evro. Skupna evropska valuta v svojem drugem desetletju ni bila pretirano uspešen projekt, o čemer pričajo obsežne intervencije Evropske centralne banke. Ta se je, da bi zaščitila evro, preobrazila v eno najbolj aktivnih evropskih institucij.

Banka bi rada zmanjšala svojo podporo državnim proračunom in bankam in s tem svoj vpliv na finančnih trgih. A kot razkriva zapisnik decembrskega zasedanja sveta banke, bo umikanje monetarnega umetnega dihanja precej počasno. Na sestanku, ki so se ga poleg izvršnega odbora banke udeležili še guvernerji večine centralnih bank iz držav evroobmočja, je več guvernerjev izrazilo mnenje, da so se v zadnjem času tveganja za gospodarstvo kljub rasti precej povečala. Banka bo najverjetneje začela še eno poglavje programa TLTRO, prek katerega ECB zagotavlja poceni dolgoročne kredite evropskim bankam. TLTRO II  je evropskim bankam zgolj v zadnjih štirih letih zagotovil več kot 250 milijard dolgoročnih kreditov, izteče pa se v prihodnjih mesecih. Predvsem italijanske banke bi brez tega programa težko zagotavljale kapitalsko ustreznost in s tem odpornost na krize, ki jo zahteva ECB.

Misli italijanske vlade sicer ta teden niso bile usmerjene v Frankfurt, ampak v Bruselj in Strasbourg, kjer domuje evropski parlament. Pot tja očitno vodi čez vzhod, zato se je podpredsednik vlade in voditelj trenutno najpopularnejše stranke Liga Matteo Salvini odpravil v Varšavo, kjer je poskušal skleniti zavezništvo panevropske skrajne desnice s poljsko vladajočo stranko Zakon in pravičnost in njenim predsednikom Jaroslawom Kaczynskim, s katerim sta spregovorila o sodelovanju na prihajajočih evropskih volitvah v maju.

Glavna povezovalna ideja strank Liga ter Zakon in pravičnost je antimigrantska politika. Kot so se strinjali Salvini in njegovi poljski sogovorniki, ta ne sme vključevati zgolj zapiranja evropskih mej, ampak tudi pospešitev izgona  ilegalnih migrantov, ki so že v evropskih državah. Poljska in Italija se strinjata tudi v svoji kritiki Evropske komisije, ki po njenem diskriminira nekatere članice.

Nad oblikovanjem italijansko-poljske osi je bil navdušen  tudi madžarski premier Viktor Orban. Ta si prav tako želi, da bi stranke desnega populizma na evropskih volitvah nastopile s skupnimi močmi. Orbanova stranka Fidesz je sicer v tem sklicu evropskega parlamenta še vedno članica Evropske ljudske stranke. Kot je povedal, meni, da bi se morala v naslednjem evropskem parlamentu oblikovati os Rim-Varšava, ki bo delovala proti migraciji skupaj z enako mislečimi silami v Evropski ljudski stranki.

Evropski ribiški osi pa se bo lahko spet pridružila Tajska.  Pred dobrimi tremi leti se je Tajska zaradi prekomernega in nelegalnega ribolova znašla na opozorilnem seznamu Evropske unije, zaradi česar se je tajski izvoz rib v Evropo znižal za okoli 15 odstotkov. Za Tajsko še bolj resna je bila grožnja Bruslja, da bo prepovedal izvoz morske hrane v Evropsko unijo. Evropa je Tajski očitala nelegalen in nenadzorovan ribolov ter zlorabo delavcev iz revnejših držav jugovzhodne Azije, ki delajo v tajski ribiški industriji. Teh naj bi bilo okoli 300 tisoč. Tajska vlada je v odgovor začela omejevati  nelegalno ribištvo z ostrejšim nadzorom, ki ga izvaja tajska mornarica, in novimi pravili, ki med drugim zahtevajo, da so ribiške ladje opremljene s satelitskimi sledilnimi napravami.

 

8h Novice

Pregled jutranjih novic začenjamo v Egiptu, kjer se na obisku mudi ameriški zunanji minister Mike Pompeo. Glavni cilj Pompeove bližnjevzhodne turneje je predstavitev novih smernic ameriške zunanje politike v regiji, ki je doživela preobrat z nenapovedano odločitvijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o umiku ameriške vojske iz konflikta v Siriji. Pred dnevi je svetovalec za nacionalno varnost John Bolton na obisku v Izraelu sicer napovedal, da se bodo ZDA v Siriji namesto proti Islamski državi še naprej borile proti Iranu, ki podpira režim sirskega predsednika Bašarja al-Asada. Pompeo je v Egiptu povedal, da se bodo ZDA proti Iranu borile prek svojih zaveznikov v regiji in z diplomatskimi sredstvi.

Obisk je zaznamoval predvsem govor Pompea na Ameriški univerzi v Kairu, v katerem je ostro napadel politiko predhodnega ameriškega predsednika Baracka Obama, ki ga je obtožil, da je z zmanjšanjem ameriške prisotnosti v regiji povzročil kaos. Obama je na istem mestu imel govor leta 2009, ob svojem prvem mednarodnem obisku, s katerim je poskušal izboljšati ameriške odnose z islamskim svetom.

Na poti je tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki se mudi v Grčiji. Na obisku, ki naj bi bil epilog reševanja grške dolžniške krize, je kanclerka povedala, da pričakuje, da se bo Grčija pri upravljanju s svojim dolgom kmalu nehala zanašati na evropske institucije in da se bo kmalu zadolžila na finančnih trgih. Tega sicer Grčija trenutno ne potrebuje, saj ima precejšnje proračunske presežke. Merkel je Atenam obljubila tudi večjo pomoč pri reševanju migrantske krize.

K reševanju le-te pa bo pomagala tudi Slovenija. Kot so sporočili iz vlade, bo Slovenija “v duhu solidarnosti do najmanjše države članice EU-ja Malte in humanosti do pomoči potrebnih” sprejela pet migrantov z ladij nemških človekoljubnih organizacij Sea-Watch in Sea-Eye. Pri tem so na vladi poudarili, da gre za enkraten ukrep.

 

 

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.