Britoff fake facebook profilov

Britoff fake facebook profilov

Aktualno-politična novica
22. 10. 2014 - 7.00
 / BritOFF

Ob 7.00

Borci islamske države so sprožili nov napad na mesto Kobane, da bi preprečili prihod kurdskih okrepitev iz Turčije. Ta od ponedeljka naprej dovoljuje, da z namenom podpore branilcem v krizno območje vstopajo tudi Kurdi, ki jim je status begunca tuj. Prepotrebna opora Kobančanom pa v mestne ruševine ne prihaja samo v obliki novih sonarodnjaških borcev. V ponedeljek so letala Združenih držav amerike na krizno žarišče odvrgle več paketov z orožjem. Enega od njih so sicer izmaknili napadalci. V primeru, da novembra, ko v Združenih državah potekajo volitve senatorjev, triumfirajo republikanci si Irak in Sirija lahko obetata tudi prihod učlovečene tuje pomoči. Vsaj take so besede Johna McCaina, poraženca predsedniških volitev leta 2008. Pomoč šeitsko vodenemu Iraku, pa je poleg zahodnjakov že zdaj obljubil prav tako šeitski Iran.

Uspešno je zaslišanje prestala kanidatka za evropsko komisarko za promet Violeta Bulc. Prejele je čestitke od strank tako s koalicijske kot opozicijske strani. Stranki SD in NSI pa sta poleg tega podali predloge za ukrepe, ki bi v prihodnje preprčevali farse tipa Alenka Bratušek. Socialni demokrati bi povečali vpliv parlamentarnega odbora za zadeve EU, medtem, ko bi po mnenju NSI morali več poudarka dati na izidih evropskih volitev. Alenka Bratušek, ki je Bulčevi po tem, ko je bila ta uspešno zaslišana čestitala, je medtem naletela še na eno čer. Magnetofon seje vlade na kateri je bila sprejeta sporna samokandidatura mora po besedah informacijske pooblaščenke postati javen. Tajnost dotične seje, je bil do sedaj uporabljen kot ovira proti delovanju mandatno-volilne komisije.

V Bruslju potekajo pogajanja med Rusijo in Ukrajino glede plina. Te so osrediščeni okoli prihodnjih dobavnih cen plina in neplačanih ukrajinski dolg. Na pogovorih, ki jih gosti evropski komisar za energijo Günther Oettinger so sodelovali še ukrajinski in ruski energetski minister Jurij Prodan in Alekander Novak ter šef Gazproma Aleksej Miller. Po neuradnih podatkih naj bi cena plina do konca marca znašalča 385 ameriških dolarjev za 1000 kubičnih metrov. Pogajanja glede druge točke srečanja, neplačanih računov, še potekajo.

V Združenih državah Amerike poročajo o precej nenavadnem dogajanju. Njihova Drug Enforcement Agency, bolje poznana pod kratico DEA, se namreč sooča z obtožbami o kraji identitete za namene boja proti prepovedanim mamilom. Sondra Ariquiett, ki so jo aretirali leta 2010 zaradi posedovanja drog, se je odločila za tožbo agencije. DEA obtožuje kraje njene identitete in zlorabo njenega imena pri ponarejenem profilu na spletnem socialnem omrežju z namenom lovljenja kriminalcev. Več o tem v britoffu ob osmih.

Ob 8.00

V Združenih državah Amerike poročajo o precej nenavadnem pripetljaju. Njihova Drug Enforcement Agency, bolje poznana pod kratico DEA, se namreč sooča z obtožbami o kraji identitete za namene boja proti prepovedanim mamilom. Zaplet sega v leto 2010, ko so policisti aretirali Sondro Ariquiett zaradi posedovanja prepovedanih substanc. Policisti so med preiskavo zasegli tudi njen mobilni telefon in s privoljenjem Ariquiettove dostopali do na njem zapisanih informacij.

A tukaj se je malček zapletlo. Ariquiettova je bila namreč prepričana, da bodo policisti uporabili zgolj njeno bazo klicev in besednih sporočil. Vendar so možje postave z zaseženimi podatki imeli popolnoma drugačne načrte. Iz telefona so namreč vzeli tudi slike lastnice ter jih kasneje naložila na lažni profil enega izmed največjih socialnih omrežij pod imenom aretirane ženske. Cilj te nadvse mojstrsko zamišljene akcije je bil v tem, da bi nato preko socialnega omrežja Facebook spremljali morebitne preprodajalce prepovedanih substanc, ki bi kontaktirali lažno Sondro Ariquiett.

Akcija je uspela, saj so prav z njo za zapahe takoj uspeli spraviti enega preprodajalca drog. Problem je nastal v tistem trenutku, ko je Ariquiettova izvedela za svoj policijski alter ego internetni profil. Na njenem ponarejenem računu so bile objavljene tudi njene intimne slike z otroci in svojo družino. Ariquiettova sedaj toži državo za 250.000 dolarjev odškodnine zaradi kršitve zasebnosti in občutka strahu.

V potek dogajanj se je na koncu vmešal celo Facebook, ki je na agencijo DEA naslovil odprto pismo, v katerem so agencijo pozvali k spoštovanju njihovih internih pravil. Le-ta pravijo da je na omenjenem socialnem omrežju prepovedano iz kakršnihkoli razlogov ustvarjati in vzdrževati namišljene oz. ponarejene račune. Morda že kar pričakovano pri Facebooku kot glavni problem pri omenjenem primeru ne izpostavljajo kraje identitete njihove uporabnice, pač pa dejstvo, da tovrstne prakse policije pri ostalih njihovih uporabnikih lahko vzbujajo tesnobna občutja. Ti občutki se nato odražajo v upadu njihovih rednih uporabnikov, kar pa ni najbolje za sam posel. Pismo agenciji DEA zaključijo s trditvijo, da so omenjeni sporni račun že deaktivirali in da agencijo pozivajo k prenehanju omenjene sporne prakse v prihodnosti. Spodbudne besede, ni kaj.

Omenjena zgodba bo najverjetneje že prihodnji teden izginila z vseh medijskih radarjev. Ameriški organi pregona bodo najverjetneje nadaljevali omenjene sporne prakse, saj ljudje zaenkrat še zaupajo socialnim omrežjem in so zato zelo uspešne. Problematika varovanja zasebnosti in identitete je tukaj tako ali tako postranskega pomena. Za korporacije je vprašanje relevantno le toliko, kolikor si lahko od njega lahko obetajo dobička. Za same Združene države Amerike, sicer obsedene z iskanjem namišljenih teroristov in sovražnikov demokracije, pa sta besedi zasebnost in kraja identitete že tako ali tako že dalj časa le besedi v slovarju tujk.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness