Ob 10.05

Na današnji dan leta 1935 je v Pekingu potekal množični protest, imenovan tudi  gibanje 9. decembra. Protestniki so od vlade zahtevali, naj se odločneje upira japonskim imperialističnim težnjam na Kitajskem. Japonska je namreč leta 1931 zavzela kitajsko Mandžurijo, poleti leta 1935 pa je nameravala svoja osvajanja nadaljevati na severu Kitajske. Stranka Kuomintang je tedaj z Japonsko podpisala sporazum, s katerim je dobila oblast nad provinco Čahar, a jo je morala demilitarizirati in v njej prepovedati protijaponsko propagando. Sporazum je bistveno prispeval k uspehom Japonske pri zagotavljanju čvrstega položaja na severu Kitajske, Kuomintangu pa je omogočil, da je svoje vojaške sile usmeril proti Rdeči armadi. Boj med Kuomintangom in Komunistično partijo namreč ni bil niti približno končan, kljub temu da je Kuomintang razglasil vlado v Nankingu.

Komunistična partija je zaradi kuomintanškega pajdašenja z okupatorsko Japonsko pozvala k mobilizaciji v Rdečo armado, ki bi se borila proti Japonski. Ta je medtem poleg Mandžurije razglasila še neodvisno republiko na severu Kitajske. K mobilizaciji pa so pozvali tudi študente iz vseh večjih pekinških univerz, med katerimi so prednjačili komunisti, ki so konec novembra tajno ustanovili Pekinški študentski sindikat. V naslednjih dneh so oblikovali dopis z devetimi točkami, ki so ga naslovili na kuomintanško vlado, od katere so zahtevali, naj nasprotuje avtonomni vladi na severu Kitajske ter tajnim dogovorom med Kitajsko in Japonsko in naj nemudoma objavi vse tovrstne obstoječe dogovore. Poleg tega pa, da naj prekine državljansko vojno s Komunistično partijo in se pripravi na obrambo pred zunanjim okupatorjem, varuje svobodo govora, tiska in zbiranja ter prepove arbitrarne aretacije in izpusti na dotedanjih protestih aretirane študente.

Študenti so 9. decembra organizirali pohod skozi Peking, pred mestnim obzidjem pa so čakali študenti iz drugih krajev, ki jih oblasti niso spustile v mesto. Šesttisočglavi protest je policija nasilno zatrla, a vse več študentov iz različnih univerz po vsej državi se je začelo organizirati v podobne sindikate in naslavljati podobne zahteve na Kuomintang. Gibanje je močno doprineslo k pozitivni podobi Komunistične partije, iz katere je prihajal večji del upornih študentov. Ko so leta 1949 komunisti dejansko prišli na oblast, je bilo gibanje 9. decembra razglašeno za patriotsko gibanje, današnji dan pa javno proslavljan.

Ob 8.05

Posebni poročevalec Združenih narodov za mučenje Nils Melzer je oblasti Združenega kraljestva pozval, naj ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea izpustijo iz zapora, kjer čaka na odločitev o predaji Združenim državam Amerike. Melzer je izpostavil, da za Assangeevo zaprtje ni pravne podlage, saj ni obsojen kaznivega dejanja in nikogar ne ogroža. Zaprt je zgolj zato, da bi lahko Združeno kraljestvo ob morebitni odločitvi za izročitev to lažje izvedlo, kar pa ni proporcionalno s skoraj popolno izolacijo, v kateri se Assange nahaja od aprila 2019. Ta je nanj vplivala tako negativno, da po mnenju Melzerja pomeni mučenje ter nečloveško in ponižujoče ravnanje. Prav tako je izpostavil nevarnost, da se Assange okuži z novim koronavirusom, saj se je z njim okužilo 65 od 160 zapornikov londonskega zapora Belmarsh. Ker je žvižgač že tako krhkega zdravja, bi to zanj imelo težke posledice. Zaradi suma, da bodo Assangeu v ZDA kršene človekove pravice, je Melzer britanske oblasti pozval, naj jim ga ne predajo. Ugotovitve in pozivi poročevalca Združenih narodov sicer niso obvezujoči.

V Franciji pa zaporna kazen grozi nekdanjemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju, za katerega tožilci zahtevajo štiri leta zaporne kazni, od katere bi moral odsedeti dve leti. Isto kazen zahtevajo za Sarkozyjevega odvetnika Thierryja Herzoga in sodnika Gilberta Aziberta. Sarkozy in Herzog sta namreč obtožena poskusa podkupovanja sodnika Aziberta, da bi jima izdal zaupne informacije o poteku preiskave zoper Sarkozyja. V tistem času so ga namreč sumili, da je od lastnice L’Oreala Liliane Bettencourt nezakonito prejel sredstva za financiranje predsedniške volilne kampanje leta 2007, za kar pozneje sicer ni bil spoznan za krivega. Poleg sodbe o poskusu podkupovanja sodnika sicer proti Sarkozyju trenutno poteka še ločena sodba, v kateri ga dolžijo, da je za isto kampanjo prejel 50 milijonov evrov od nekdanjega libijskega vodje Moamerja Gadafija.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je napovedal, da bo Narodna ustavodajna skupščina razpuščena konec decembra. Spomnimo, da je ustavodajna skupščina leta 2017 prevzela ustavodajno vejo oblasti, potem ko je opozicija, ki je dobila parlamentarno večino, to izkoristila za blokiranje kakršnega koli zakona, ki ga je predlagala Madurova vlada. V nedeljo je prvič od takrat prišlo do parlamentarnih volitev, s čimer je ustavodajna skupščina postala odvečna. Zakonodajna veja oblasti se torej vrača v roke parlamenta, ta pa v roke ljudskega čavističnega gibanja.