Osma

Kolumbijska vlada in levičarska gverilska skupina Narodna osvobodilna armada, krajše ELN bosta 27. oktobra uradno začeli mirovna pogajanja. Odločitev o začetku mirovnega procesa, ki prihaja po dveh letih sporadičnih pogovorov, sta delegaciji sporočili na tiskovni konferenci v Caracasu. ELN v državi predstavlja največjo oboroženo uporniško skupino za FARCom in naj bi združevala med 2000 in 3000 aktivnih članov. Podobno kot prej omenjena sorodna organizacija je bila uporniška skupina ustanovljena leta 1964 po navdihu kubanske revolucije. Napoved mirovnih pogajanj označuje vladno namero nadaljevanja mirovnega procesa v državi, potem ko je bil mirovni sporazum s FARCom na referendumu zavrnjen.

Pogovori med vladno in uporniško stranjo bodo potekali v ekvadorskem Quitu, program pogajanj pa naj bi se v veliki meri prekrival s tistim, ki je bil sklenjen s FARCom. Pred samim srečanjem se bosta strani dogovorili tudi glede izpusta zapornikov, pripadniki ELN naj bi že včeraj izpustili tudi enega od talcev, katerega identiteta ostaja neznana. Po poročilih kolumbijskih oblasti naj bi organizacija zadrževala vsaj še enega ugrabljenca.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je mudil na obisku pri svojemu turškemu kolegu Recepu Tayyipu Erdoganu. Odnosi se po skoraj letu dni, ko je turška vojska sestrelila ruskega lovca, očitno izboljšujejo, voditelja obeh držav sta namreč podpisala sporazum o gradnji plinovoda Turški tok. Več pozornosti je temu projektu Rusija namenila, ko je propadla gradnja Južnega toka, s plinovodom preko Turčije pa bi se Rusija pri izvozu plina v Evropo izognila Ukrajini. Poleg še nekaterih ostalih gospodarskih in energetskih tem sta predsednika spregovorila tudi o vojni v Siriji, vendar pri tej temi nista našla druge skupne točke kot potrebe po dostopu humanitarne pomoči v Aleppo.

Deseta - Evropske novice

Finančni ministri držav članic so na zasedanju v Luxembourgu odobrili finančno pomoč Grčiji v višini 1,1 milijarde evrov. Gre za del paketa posojil v skupni vrednosti 2,8 milijarde evrov, za pridobitev prejetih sredstev pa je morala grška vlada zadostiti zahtevanim 15-im ciljev znotraj tretjega programa pomoči. Ti med drugim zadevajo upravljanje bank, privatizacijo električne in komunalne infrastrukture ter liberalizacijo trga dobave elektrike. Izplačilo zneska Grčiji bo moral potrditi še upravni odbor Evropskega mehanizma stabilnosti.

Evropska komisija se je odzvala na spor med Češko in Grčijo glede vprašanja, ali je lahko termin “grški jogurt” uporabljen zgolj za mlečne proizvode narejene v Grčiji, ali pa se lahko nahaja tudi na izdelkih izvora v drugih državah članicah. Gre namreč za pritožbo grškega kmetijskega ministra Evangelosa Apostoloua na češki osnutek dekreta, ki ga je bil poslal v pregled Komisiji, ki je nato odločila, da je lahko besedna zveza »grški jogurt« uporabljena zgolj za grške proizvode.

Komisar za zdravje in varnost prehrane Vytenis Andriukaitis je takšno odločitev utemeljil z razlago, da označevanje izdelkov ne sme biti zavajajoče glede njihovega izvora. Vendar stvar postane povsem drugačna, ko bi negrški proizvajalec uporabil, na primer, izraz “jogurt po grškem receptu”. Po mnenju Komisije bi bilo takšno označevanje dovoljeno, če ostali del embalaže ne bi bil zavajajoč, zaradi tega pa bi moralo vrednotenje potekati za vsak primer posebej. Grški minister Apostolou je salomonsko odločitev komisarja pozdravil in dejal, da so narodovo mlečno pravico pripravljeni braniti tudi na sodišču.