ob 7:05

Glede na izide vzporednih volitev je v prvem krogu parlamentarnih volitev v Franciji zmagala levica. Preden preidemo na rezultate, naj pojasnimo, da v Franciji parlamentarne volitve potekajo v dveh krogih, drugi, odločilni krog pa bo naslednjo nedeljo. Volitve potekajo tako, da se v drugi krog v posameznem okraju prebijejo kandidati, ki v prvem krogu dobijo najmanj 12,5 odstotka glasov vseh vpisanih volivcev. Če pa dobi posamezen kandidat že v prvem krogu več kot polovico glasov oziroma glasove vsaj četrtine vseh vpisanih volivcev, pa se avtomatično uvrsti v parlament.

Socialisti - njihov kandidat Francois Holland je pred kakšnim mesecem zmagal na predsedniških volitvah – so po izračunih prejeli od 275 do 315 sedežev v 577-članskem parlamentu, Zeleni lahko računajo na 12 do 16 sedežev, Leva fronta pa naj bi dobila od 13 do 18 sedežev. Skupaj naj bi tako brez težav imeli absolutno večino, torej najmanj 289 sedežev. Konservativci naj bi prejeli od 230 do 270 sedežev, skrajno desna Nacionalna fronta pa naj bi dobila do tri poslance. Volilna udeležba je bila okoli 60 odstotna.

V Čilu je prišlo do spopada med policijo in protestniki, ki so pred večnamensko dvorano Caupolicán v glavnem mestu nasprotovali predvajanju dokumentarnega filma o desničarskem diktatorju Augustu Pinochetu. Policija je uporabila tudi solzivec in vodni top. Medtem ko protestniki opozarjajo na relativizacijo Pinochejevih zločinov in poveličevanje njegovega režima v filmu, organizatorji predvajanja trdijo, da film zgolj predstavlja generala takšnega, kakršen je bil in ne takšnega, kot ga prikazujejo mediji. Pinochet je v Čilu vladal zahvaljujoč pomoči Združenih držav, ki so podprle udar proti demokratično izvoljenemu levičarskemu predsedniku Salvadorju Allendeju 11. septembra 1973. Pinočejev režim je v trinajstih letih oblasti povzročil smrt na tisoče ljudi, mnogo trupel pa še niso našli.

V Savdski Arabiji so v oddaji Burajda ima talent, pri čemer je Burajda mesto v najbolj konservativni savdski pokrajini Al Kasim, ubrali zanimiv pristop, ki bi bil nujno potreben tudi v slovenski verziji te oddaje o domnevnih talentih. Nastopajoči bodo morali slediti strogim omejitvam. Tako ne bodo smele nastopati ženske, a bolj pomembno kot to, nastopajoči ne bodo smeli uporabljati glasbenih instrumentov in ne bodo smeli plesati. Tako jim bo preostalo le recitiranje verskih verzov, pesmi ali pa dokazovanje v športnih aktivnostih. Recept za gledljivost takšnih oddaj torej leži v čim večjem onemogočanju kakršnihkoli aktivnosti na odru oziroma pred kamerami.

ob 8:05

Zaradi spopadov med budisti in muslimani na zahodu Mjanmara je predsednik države Thin Sein razglasil izredno stanje. V spopadih, ki trajajo že teden dni, je umrlo 17 ljudi, precej je tudi gmotne škode. Spopade je sprožil umor neke budistke, nakar je bil izveden napad na avtobus z muslimani, saj so napadalci domnevali, da so med potniki odgovorni za umor prej omenjene ženske. V tem napadu je umrlo deset muslimanov. Uvedba izrednega stanja omogoča vojski, da prevzame administrativni nadzor nad regijo. Predsednik Thin Sein je opozoril, da bi lahko nasilje v državi ogrozilo proces demokratizacije.

Tudi v drugem britoffu sporočamo novico iz Savdske Arabije, vendar je tokratna manj zabavna kot tista pred eno uro. Savdsko notranje ministrstvo je sporočilo, da je bila državljanu te države zaradi trgovine z drogami včeraj odsekana glava. Ahmed bin Ali Hamdi je zajebal, saj so ga prijeli ob prevzemu večje količine hašiša, nakar je bil obsojen na smrt. To je že 32. letošnja usmrtitev v Savdski Arabiji.

Policija v kanadskem Montrealu je aretirala 28 ljudi, ki jih sumi, da so hoteli ovirati dirko formule ena za Veliko nagrado Kanade. Ulice tega mesta so bile zopet polne protestnikov, ki nasprotujejo tako povišanju šolnin kot gostovanju dirke v mestu. Nekateri protestniki namreč dirko označujejo za obscen prikaz kapitalizma. Prišlo je tudi do spopadov med študenti in protiizgrednimi enotami policije. Študenti že več mesecev protestirajo proti višanju šolnin, v začetku meseca pa so propadla pogajanja med quebeško vlado in študentskimi skupinami, ker je vlada zavrnila zahteve po zamrznitvi šolnin.

ob 9:05

V južnem libijskem mestu Kufra se že nekaj dni spopadajo vladne sile in plemenski borci. V spopadih, ki so se začeli v soboto, je umrlo že najmanj 16 ljudi, med mrtvimi pa so tudi otroci in ženske. Vlada trdi, da so spopade začeli pripadniki plemena Toubou z napadom na nadzorno točko in poskusom prevzema bližnje stavbe, kjer so nastanjene varnostne sile. Predstavniki plemena Toubou pa nasprotno trdijo, da so brigade Deraa, ki delujejo v okviru ministrstva za obrambo, napadle njih in jih želele uničiti. V ozadju spopadov naj bi bili spori glede nadzora tihotapskih poti.

V Luksemburgu se bodo danes sestali okoljski ministri Evropske unije, ki naj bi določili okvir za sedmi okoljski akcijski program, ki izpostavlja pomen izvajanja obstoječih pravil ter prehod na zeleno, vključujoče in, kako da ne, konkurenčno gospodarstvo. Ministri sicer ne bodo poskušali ponovno doseči dogovora o ciljih za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, saj je marca Poljska to preprečila z vetom, do sedaj pa še ni spremenila stališča. Unija se je sicer zavezala, da bo do leta 2020 izpuste zmanjšala za 20 in do leta 2050 za 80 odstotkov, a nedorečeni ostajajo vmesni cilji.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču bo danes potekala glavna obravnava v sojenju Binetu Kordežu, bivšemu predsedniku uprave Merkurja zaradi zlorabe položaja in ponareditve listin. Ob Kordežu se sodi tudi njegovim sodelavcem. Gre za nadzornico Merkurja in direktorico Merfine Marto Bertoncelj, nekdanjo Merkurjevo izvršno direktorico za finance Janjo Krašovec, člana Kordeževe uprave Milana Jelovčana ter direktorja koroškega gradbenega podjetja Kograd Igem Ota Brgleza. Obtoženi so se sicer izrekli za nedolžne, a lahko danes še priznajo krivdo in si znižajo predlagano kazen. Obtožene se bremeni, da so pri preprodaji trgovskega centra Primskovo sklenili za Merkur škodljiv posel, zaradi katerega je bilo podjetje odškodovano za preko deset milijonov evrov. Ob tem pa naj bi sebi in Merfinu pridobili protipravno premoženjsko korist.

ob 10:05

Glavni palestinski pogajalec Saeb Erekat je v nedeljo priznal tajne pogovore z izraelskimi odposlanci, vendar je zanikal, da je šlo za pogajanja, saj je uradni pogoj za njihovo obuditev zamrznitev gradnje nezakonitih judovskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Izraelski časopis Haaretz poroča, da je bilo teh srečanj v zadnjih dveh mesecih šest ali sedem. Šlo je predvsem za izmenjavo pisem med palestinskim in izraelskim vodstvom. Palestinci se izogibajo nesmiselnim pogajanjem z Izraelom, dokler ta ne preneha z gradnjo nezakonitih naselbin, saj bi drugače, kot izpostavlja palestinska stran, zgolj ponavljali prejšnje kroge pogajanj.

Združene države grozijo s sankcijami proti Somalijcem, ki bi ovirali izvajanje mirovnega načrta Združenih narodov za Somalijo. Potencialne sankcije vključujejo neizdajanje vize, prepoved potovanj in zamrznitev sredstev. Načrt za Somalijo predvideva konstituiranje parlamenta in sprejetje ustave do 20. avgusta. V Mogadiš je na nekaj urni obisk prišel Johnnie Carson, pomočnik zunanje ministrice za afriške zadeve, kar predstavlja prvi tako visok ameriški obisk v dvajsetih letih. Somalija nima delujoče vlade že dobrih dvajset let, a naj bi bila sedaj relativno blizu njenemu formiranju.

Po sobotnem dogovoru držav članic evroobmočja, da Španiji za rešitev bank posodijo do 100 milijard evrov, se trgi odzivajo pozitivno. Borzni indeksi v Evropi in Aziji so zrasli. Indeks borze v Madridu je recimo zrasel za 4,5 odstotka. Koliko sredstev bo Španija prejela, bo znano po dveh pregledih njenih bank v naslednjih dneh. Španija je sicer v svoji drugi recesiji v treh letih, letos pa naj bi se njeno gospodarstvo skrčilo za 1,7 odstotka. Kredit Španije sicer ne bo rešil, si pa bo z njim zadolžena država kupila nekaj časa. Ogorčeni nasprotniki varčevalnih ukrepov in „bail outov“ v Španiji opozarjajo, da denar ne bo rešil državljanov in da gre pri krizi zgolj za prevaro.