Ob 10.uri. 

V današnjem lokalnem Britoffu pa o nezadovoljstvu zaposlenih v murskosoboškem Hotelu Diana. Le-to izvira iz zamujenih regresov in nizkih plač. Po trditvah delavcev in njihovega sindikata jim Diana dolguje regres za leta 2015, 2016 in 2017 oziroma približno 2800 evrov bruto na posameznega delavca. O zamujanju regresov so v hotelu razpravljali s sindikati in oktobra 2017 dosegli dogovor. Po tem dogovoru naj bi delavci regres za nazaj dobili po delih. Izplačilo regresa tako podjetje pogojuje s prilivom novega kapitala v nepremičnino in družbo ter z dokapitalizacijo stavbe. Oziroma kot je dejala direktorica Olga Belec: »Vsak skrajni ukrep lahko izzove konec podjetja in takrat ne bo niti obročnega izplačevanja regresa, dokler pa delamo in obratujemo, lahko vedno upamo, da bo regres nekoč v celoti poplačan.« Belčeva trdi, da sedaj regres po delih redno izplačujejo zaposlenim.

Na sestanku v Diani so se zaradi tega ta teden mudili tudi predstavniki Sindikata gostinstva in turizma. »Direktorico smo opozorili, da je regres iztožljiva kategorija in da ga je treba poravnati. Dogovorili smo se, da bodo v družbi pripravili izračun celotnega zneska regresa za vse delavce, potem pa bomo videli, v kolikšnih obrokih bi bil lahko ta izplačan do konca leta. Pričakujemo, da bodo to naredili hitro,« pravi generalna sekretarka sindikata Karmen Leban.

Poleg težav z neizplačevanjem regresa zaposlene motijo tudi plače v višini okrog 700 evrov, predvsem pa dejstvo, da si morajo zaposleni sami kupiti delovne uniforme, ki po njihovih besedah v nekaterih primerih stanejo čez 100 evrov. Belčeva se brani očitka s podatkom, da delovne obleke potrebujejo samo natakarji, kuharji in receptorji.

Ob 8.uri. 

Po italijanski zavrnitvi ladje z migranti, ki bi jo po mnenju italijanske vlade morala sprejeti Malta, je ladjo Aquarius s približno 630 migranti sprejela Španija. Novi španski premier Pedro Sanchez je odločitev utemeljil z besedami, da je treba preprečiti humanitarno katastrofo, saj je ladja Aquarius obstala sredi nerešene situacije v Sredozemskem morju že v soboto. Italijanska obalna straža je ladjo oskrbela z živili in zdravili, vlada pa je španski sprejem ladje, ki je izplula iz Libije, označila za zmago z velikimi črkami. Obenem je notranji minister Matteo Salvini nesprejem ladje označil kot oznanilo nove italijanske politike do deljenja bremena migrantov v Evropski uniji in posvaril nevladne organizacije pred podobnimi situacijami. Nevladna organizacija SOS Méditerranée je namreč na svojo ladjo Aquarius pri libijski obali vkrcavala migrante. SOS Méditerranée pa opozarja, da je za Aquarius pot do Španije predolga, saj je ladja prepolna.

 

Ameriško vrhovno sodišče pa je legitimiziralo odločitev zvezne države Ohio o izbrisu določenih volivcev iz volilnega registra. Ohio je tako iz registra črtalo volivce, ki se volitev ne udeležujejo redno, sodišče pa je potrdilo, da takšna poteza ni neustavna. Iz registra so tako izbrisali tudi volivce, ki se štiri leta niso udeležili volitev, potem ko so po dveh letih dobili opozorilo o neudeležbi. Volivec bi se na to opozorilo moral odzvati s ponovno registracijo in odhodom na volitve v naslednjih štirih letih. V nasprotnem primeru je bil volivec izbrisan iz imenika, češ da je gotovo spremenil kraj bivanja v času od zadnjih volitev. V prid Ohiu je glasovalo 5 konzervativnih sodnikov v zboru devetih. V zadnjih letih je 23 zveznih držav uvedlo nove volilne omejitve, uradno v boju proti volilnim prevaram. Te so izredno redke, običajno pa volilne omejitve zmanjšajo predvsem krog mladih volivcev in temnopoltih volivcev.

Papež Frančišek je s položaja razrešil tri čilske škofe. Ti so že predhodno ponudili svoj odstop zaradi svoje vloge pri prikrivanju spolnih zlorab v čilski Cerkvi. Trije odpuščeni škofi so del skupine 34 škofov, ki so prejšnji mesec ponudili svoj odstop ter prosili za odpuščanje papeža in čilsko prebivalstvo, sploh žrtve zlorab. Trije škofje so obtoženi, da so prikrivali spolne zlorabe duhovnika Fernanda Karadime v osemdesetih in devetdesetih letih.