Ob 7:05

Na Šrilanki prihaja do stopnjevanja verskega nasilja. Doslej so bili v spopadih med različnimi verskimi skupinami ubiti že vsaj trije ljudje, več deset je ranjenih. Napade, ki so uperjeni proti krščanski in muslimanski manjšini, vodijo privrženci budizma, pripadniki najbolj razširjene vere na Šrilanki. Oblasti se trudijo zaustaviti prelivanje krvi, zato so na ulice že napotile tisoč vojakov.

V ZDA imajo drugačne verske težave. Družina Green, ki si lasti verigo trgovin Hobby Lobby, se je odločila izzvati ameriški izobraževalni sistem. Globoko verna družina namreč poleg štipendiranja študija Biblije vlaga tudi milijonske zneske v poskus uvedbe predmetnika povezanega z Biblijo. Kritiki družini očitajo površinsko branje biblije in poskus vpeljave kreacionističnih idej v izobraževalni proces.

Ofenziva na brezbožno ameriško ljudstvo pa se ne konča pri spreminjanju narodovega  izobraževalnega procesa. Družina Greene je namreč odločena, da po ZDA razširi nauk pomembnosti svete besede tudi z gradnjo posebnega muzeja posvečenega Bibliji. Načrtovan muzej bo imel podobno površino, kot Narodni muzej ameriške zgodovine in bo družinski proračun olajšal za konkretnih 800 milijonov dolarjev.

Ob 8:05

Avstralske oblasti so zaprosile UNESC-ov Svetovni komite za varovanje kulturne in naravne dediščine za opustitev varovanja velikega območja v Tasmaniji. Območje je sicer zavarovano kot del svetovne naravne dediščine, kar onemogoča izkoriščanje tamkajšnjega visoko cenjenega lesa. Odločitev avstralskih oblasti so pozdravili tamkajšnji gozdarji in gospodarstveniki, manj navdušeni pa so naravovarstveniki.

Na problematiko varovanja okolja in podnebnih sprememb je te dni opozoril tudi ameriški predsednik Barack Obama v svojem govoru kalifornijskim diplomantom. Med govorom se je v značilnem ciničnem stilu obregnil ob trditve nekaterih političnih nasprotnikov o neobstoju podnebnih sprememb. Obama je celo pozval, da bi obravnava podnebnih sprememb za Američane morala biti podobno pomemben projekt, kot njihov odhod na Luno.

Žal pa se s svojim predsednikom ne strinjajo v Dallaškem muzeju  Narave in znanosti. Ob otvoritvi tega 185 milijonov dolarjev vrednega objekta, so namreč tamkajšnji kustosi odstranili del razstave. Sporni eksponati so prikazovali povezanost podnebnih sprememb s fosilnimi gorivi. Odstranitev spornih vsebin bojda ni bila nepričakovana, saj je eden glavnih donatorjev omenjenemu muzeju prav naftni gigant Exxon Mobile.

Ob 9:05

Kanadsko podjetje Black Berry je oznanilo, da bo lastnikom svojih telefonom ponudilo novo šifrirno storitev. Slednja naj bi predstavljala revolucionarni preboj, saj za kodiranje sporočil ne uporablja več enotne kodirne metode. Namesto tega tehnologija omogoča šifriranje vsakega sporočila z edinstveno kodo, kar precej otežuje morebitne hekerske vdore. Sistem zaenkrat deluje le na mobilnih telefonih Black Berry, vendar se ob koncu leta pričakuje tudi različica za ostale večje mobilne sisteme.

O tehnoloških prebojih poročajo tudi iz Mednarodne vesoljske postaje. Astronavti bodo namreč dobili težko pričakovan poseben kavni avtomat. Tehnološko čudo, ki omogoča astronavtom brezskrbno srkanje ekspresa, je pomagalo izdelati italijansko podjetje Lavazza. Aparata ne bodo uporabljali le za zadovoljevanje kofeinskih potreb astronavtov. Ena izmed funkcij bo namreč tudi ohranjanje primerne vlažnosti hrane na Mednarodni vesoljski postaji.

NASA je uspela dešifrirati skrivnost Titana, ene izmed Saturnovih lun. Dosedanja predvidevanja sestave atmosfere te lune, so namreč predvidevala večinski delež dušika in metana. Znanstveniki so na podlagi najnovejših meritev opravljenih s pomočjo sonde Cassini uspeli natančno poustvariti mešanico plinov, ki sestavljajo Titanovo atmosfero. Ključni sestavni del lunine atmosfere naj bi bile aromatične spojine imenovane benzeni.

Ob 10:05

ZDA so ovrgle možnost združenega vojaškega nastopa z Iranom proti novonastali islamski državi Iraka in Levante. ZDA sicer pravijo da so povsem odprti za nadaljnje diplomatske pogovore in tudi morebitno sodelovanje z Iranom. Grožnja, ki jo predstavlja širjenje sunitske paradržavne tvorbe v Iraku, namreč nadvse skrbi tudi tradicionalno šiitski Iran.

Medtem so zaradi vse slabših razmer v Iraku ZDA v to državo napotile 275 svojih vojakov. Njihova glavna naloga bo varovanje ameriškega diplomatskega predstavništva v Bagdadu. Sočasno so iz omenjenega predstavništva umaknili večino svojih zaposlenih. ZDA so sicer že pred dnevi v Perzijski zaliv napotile del svoje mornarice, razmišljalo pa naj bi se tudi o uporabi brezpilotnih letalskih napadov proti upornikom.

Težave z uporniki poskušajo na bolj miren način rešiti tudi v Kolumbiji. Po izvolitvi predsednika Juana Manuela Santosa, so se začela pogajanja med vlado in uporniško skupino FARC. Državljanska vojna v Kolumbiji traja že 50 let, zato številni ljudje pogajanja spremljajo z določeno mero zadržanosti in skepse. Pogajanja ovira tudi odklonilni odnos številnih Kolumbijcev do skupine FARC, ki je sicer znana po svoji gverilski taktiki, ugrabitvah ljudi iz vseh slojev in umorih.