0700

Ameriška veriga Walmart je v svojem finančnem poročilu, sicer globoko zakopala kmalu omenjene navedbe, vendar so jih vrli novinarji izpostavili luči dneva. Walmart priznava, da je za njegove rekordne profite delno zaslužna ameriška država. Slednja namreč prek finančne pomoči za hrano revnim, predvsem pa prek kritja zdravstvenega varstva walmartovih zaposlenih, ki so do pomoči upravičeni zaradi nizkih plač, posredno subvencionira Walmart. Ne rabimo se torej čuditi, zakaj je lahko Walmart ena najbogatejših ameriških korporacij. Obenem si ne delajmo utvar, da je edina. Med ostale prejemnike posredne državne pomoči spadajo med drugim vse verige hitre hrane.

Nemška kanclerka Angela Merkel je spoznala meje svoje moči. Vsaj zaenkrat je opustila možnost, da bi Nemčija proti Rusiji sprožila ekonomske sankcije. Obenem še vedno upa na politično razrešitev ukrajinskega problema.

Nedvomno nepristranska porota v New Yorku je za krivega pomoči teroristom spoznala zeta Osame bin Ladna, kuvajtskega klerika Sulejmana Abu Ghaitha. Sojenje je trajalo tri tedne, porota pa je za odločitev potrebovala le en dan, medtem ko bo sodnik o obsegu kazni odločil 8. septembra. Po besedah odvetnika je Sulejman odločitev porote sprejel hladno. Zaveda se namreč, da glede na okoliščine ni mogel pričakovati nič drugega.

0800

Vatikan je odstavil škofa nemškega mesta Limburg, Franc-Petra Tebartz-van-Elsta. Slednji je za gradnjo svoje nove rezidence porabil 31 milijonov evrov v času, ko je papež pozival k varčevanju. Seveda so bili nad njegovimi dejanji skeptični tudi verniki.

Ruska federacija bo po spojitvi s Krimom ohranila ukrajinski program vojaških delfinov v Sevastopolu. Progam datira iz 60. leta prejšnjega stoletja, vendar se ga je nameravalo aprila ukiniti. Delfini so zaenkrat naučeni patruliranja po morju in označevanja podvodnih min z oddajniki, prav tako so sposobni loviti specialne enote, ki bi poskušale na ukrajinsko ozemlje priti pod vodo.

Druga največja ameriška banka - Banka Amerike - je privolila v plačilo 9.3 milijarde dolarjev visoke kazni zaradi udeležbe pri prodaji hipotekarnih derivatov od propadlih bank Fannie Mae in Freddie Mac. S tem bo praktično končala pregon zaradi dela, ki ga je prispevala pri zlomu finančnega sektorja leta 2008. Četudi se zdi številka na prvi pogled visoka, je le delček izgube, ki so jo ljudje utrpeli po celotnem svetu.

0900

Predstavniki ruskega zunanjega ministrstva so ostro zavrnili govorice na internetu, kjer se je trdilo, da želi Ruska Federacija v Argentini ustanoviti vojaško postojanko. Iz ruskega komunikacijskega ministrstva pa so sporočili, da bodo od sedaj naprej izjemno natančno pregledovali digitalno opremo, ki bo prišla iz zahoda. Pričakujejo namreč poskuse vohunjenja zahodnih prisluškovalnih agencij.

Po najnovejših anketah je podpora Vladimirju Putino zrasla na 80 odstotkov. Verjetno mu je žal, da je svoj mandat pred zadnjimi volitvami podaljšal iz štiri na šest let, saj bodo naslednje volitve komaj leta 2018.

Bivši nemški kancler Helmut Schmidt, poznan po svoji ljubezni mentolovih cigaret, je ostro obsodil obnašanje zahoda glede ukrajinske krize. Rusko odločitev je označil za razumljivo, obenem je opozoril, da bodo kakršnekoli sankcije škodovale obema stranema. Prav tako je za napačno označil odločitev članic G8, da prenehajo sodelovati z Rusijo znotraj omenjene institucije.

1000

Mednarodni denarni sklad je odobril denarno pomoč Ukrajini med desetimi in trinajstimi milijardami Evrov, ki jih bo Ukrajina prejela v naslednjih dveh letih. Seveda korenček ne pride brez palice, saj se bo morala Ukrajina reformirati po zgledu ostalih držav, ki cvetijo po prejetju denarja od IMF. Prva od reform bo povišanje cene plina za 50 odstotkov, saj ga je Ukrajina do sedaj subvencionirala, za kar je na letni ravni porabila 7.5 odstotka BDPja. Z odobritvijo denarne pomoči IMF bo svoj del prispevala tudi radodarna Evropska unija, ki namerava tja poslati 11 milijard evrov.

Namestni urednik britanskega časopisa Guardian, Paul Johnson, je na “Radiodays” konferenci priznal obseg Orwellovih pristopov britanske države. Ko je Guardian pričel publicirati Snowdenove vpoglede v vseobsegajoče prisluškovanje nam vsem, so britanski uradniki, politiki in varnostne službe pristopile k uredništvu Guardiana in jim grozile z zaprtjem. Seveda se nad postopanjem ne rabimo čuditi. Britanske oblasti so že nekaj časa nazaj vstopile v Guardian in uničile trde diske, na katerih so bili Snowdenovi uvidi. Ja dragi poslušalci, to je eden od obrazov trenutne Evrope.

Na drugi strani luže, bolj natančno na južni strani atlantika, torej v Braziliji se aktvino borijo proti vseobsegajočem prisluškovanju. Spodnji dom je sprejel predlog zakona, ki od podjetij zahteva, da podatke o Brazilcih hranijo na serverjih znotraj države. Iz zakona so sicer izpuščeni giganti kot so Google in Facebook. Zakon prav tako zapoveduje nevtralnost na internetu, kar pomeni, da vam ponudnik interneta ne sme zaračunavati denarja za prenašanje specifičnih vsebin, kot je video ali skype. Za primerjavo, ameriško vrhovno sodišče je pred kratkim torpediralo zahtevo po net-netralnosti. Posledično lahko podobne poskuse pričakujemo kmalu tudi na naših tleh.