Ob 10.05

Na današnji dan leta 1996 je Komunistična partija Nepala (Maoistična) začela državljansko vojno. Že leta ‘90 se je sicer ustanovila Združena leva fronta, ki si je skupaj s socialdemokratsko stranko Nepalski kongres prizadevala za večjo demokratičnost v takratni kraljevini. Komunisti, ki so nasprotovali sodelovanju s socialdemokrati, pa so ustanovili paralelno fronto, Združeno narodno ljudsko gibanje. To je zahtevalo takojšnji sklic ustavodajne skupščine in volitve vanjo in je zavračalo kompromise Združene leve fronte s kraljevsko hišo.

Novembra ‘90 je iz gibanja nastala Komunistična partija Nepala (Center enotnosti), ki je nekaj mesecev zatem ustanovila Združeno ljudsko fronto Nepala, ki bi kandidirala na volitvah, medtem ko bi partija ostala v ilegali. Na parlamentarnih volitvah leta ‘91 je ljudska fronta dobila tretje mesto po številu glasov. Toda znotraj nje so se pojavila nesoglasja glede nadaljnje taktike. Medtem ko je ena frakcija težila k oboroženemu boju, je druga trdila, da Nepal za kaj takega še ni zrel. Čez tri leta se je militantni del odcepil in osnoval Komunistično partijo Nepala (Maoistično). 13. februarja ‘96 je slednja izvedla 7 napadov na različnih predelih. Medtem ko je prvih nekaj let napade komunistov skušala brzdati policija, se je slednji novembra 2001 po neuspešnih mirovnih pogajanjih pridružila še vojska. Med vojno je vojska praviloma nadzorovala urbane predele, medtem ko so komunisti nadzorovali podeželje. Leta 2004 pa jim je začasno uspelo zasesti še prestolnico Katmandu.

Vlada se je na državljansko vojno odzvala s prepovedjo protimonarhičnih sloganov, zapiranjem novinarjev in prepovedjo izhajanja medijev, ki jih je označila za podpornike vstajnikov. Več poskusov mirovnih pogajanj je propadlo, saj je vlada kategorično zavračala zahtevo po volitvah v ustavodajno skupščino, ker se je bala, da bi te privedle do ukinitve monarhije.

Tekom vojne so v strahu pred komunisti oblastem tako finančno kot vojaško pomagali Združene države Amerike, Združeno kraljestvo in Indija. Vendar se je pomoč zadnjih dveh začasno ustavila, ko je februarja 2005 kralj Gyanendra prevzel vso oblast v državi. To je sprožilo neodobravanje celo buržoaznih strank, ki so oblikovale Zavezništvo sedmih strank in skupaj s komunisti oblikovale resolucijo z 12 točkami. V tej so zapisali, da je kraljevina glavna ovira na poti do demokracije, zahtevale volitve v ustavodajno skupščino, v zameno za to pa bi se uporniki odpovedali nasilju.

Naslednje leto je število spopadov v resnici upadlo, naraslo pa je število demonstracij in stavk z zahtevami po demokraciji. Okoli 400 protestnikov je bilo aretiranih. Kralj je pristal na to, da lahko premier ponovno zasede svojo funkcijo in da se lahko parlament zopet sestane, a komunisti so nadaljevali s protesti. Avgusta 2006 so vedarle pristali na mirovni proces pod nadzorom Združenih narodov in odpoved oborožitvi. Novembra so z vlado podpisali Celovit mirovni sporazum, ki je uradno končal državljansko vojno. Komunistični borci so se lahko vključili v programe integracije in prostovoljne upokojitve. Dosegli so padec 240-letne vladavine hindujske dinastije Gorkha in vzpostavitev sekularne republike. Družbene spremembe, ki jih je prinesla vojna, v Nepalu imenujejo Krambhanga, kar pomeni prelom s kontinuiteto.

Ob 8.05

Avstralski premier Scott Morrison je napovedal ponovno odprtje begunskega centra na Božičnem otoku. Napoved sledi porazu vladajoče konservativne Liberalne stranke pri glasovanju o zakonu, ki bo beguncem omogočil dostop do zdravniške oskrbe na avstralski celini. Odločitev premiera Morrisona temelji na oceni avstralske obveščevalne službe, da bodo zakoni, kakršen je bil prej omenjeni, povečali število prihodov beguncev. Center je bil sicer lani zaprt zaradi številnih protestov tamkajšnjih migrantov, ki so nasprotovali nevzdržnim življenjskim pogojem.

Makedonija se sedaj imenuje Republika Severna Makedonija. V veljavo je namreč stopil pred mesecem dni sprejeti amandma, ki je uzakonil novo ime.

V Belgiji so delavci, zaposleni v javnem sektorju, priredili 24-urno stavko. Zahtevajo namreč višje plače, potem ko so dogovori o povišici zastali. Sindikati namreč zavračajo predlog 0,8-odstotnega zvišanja v tem letu kot nezadosten.

Nemška evangeličanska cerkev v deželi Turingija se je znašla pred sodiščem. Anonimnež je zoper njo namreč vložil tožbo, potem ko naj bi jo večkrat pozval, naj odstrani zvonove iz nacističnega obdobja, na katerih sta vgravirana nacistični napis in svastika. Po zakonu so namreč nacistični simboli prepovedani.

Joaquin Guzman, znan tudi pod imenom El Chapo, je bil na sojenju spoznan za krivega tihotapljenja drog. Obsojen bo junija, predvidoma na dosmrtno zaporno kazen. El Chapo je bil vodja kartela Sinaloa, imenovanega po mehiški zvezni državi, iz katere prihaja.