BritOFF La Rochella

Aktualno-politična novica
Morski zid
28. 10. 2020 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10:05

Na današnji dan leta 1628 so sile francoskega kralja Ludvika XIII. zavzele trdnjavo La Rochelle, poslednje oporišče hugenotov. Hugenoti, kot so v Franciji rekli kalvinističnim protestantom, so z Nantskim ediktom iz leta 1598, ki je končal dolgoletne francoske verske vojne, med drugim dobili pravico do samovladja nad utrjenim mestom La Rochelle na zahodni obali Francije. Kljub temu pa je bila ena od prioritet kralja Ludvika XIII. in njegovega glavnega ministra, kardinala Richelieuja, da bi mesto dobila v roke krona. Bilo je namreč drugo ali tretje največje francosko mesto z okoli 30.000 prebivalci in eno najpomembnejših pristanišč.

Glavni mik mesta pa je predstavljala njegova proizvodnja soli, ki je bila med največjimi v Franciji. Sol je namreč predstavljala enega glavnih virov obdavčitev in s tem stekanja denarja v takratno državno tvorbo. Nenazadnje pa bi zavzetje mesta zadalo močan udarec hugenotom, ki so po mnenju marsikaterega katoličana še vedno imeli bistveno preveč pravic. Predvsem pa so imeli še vedno dovolj moči, da so kralju z upori povzročali nevšečnosti, denimo leta 1621, ko sta hugenotski vojvoda Rohanski in njegov brat, vojvoda Soubiški, sprožila upor proti katolizaciji prej hugenotske province Béarn.

Kralj se je tako odločil, da La Rochelle zavzame in potolče hugenotskega vodjo Rohanskega. A za kaj takega ni imel dovoljšnjega ladjevja, obleganje po kopnem pa zmage nikoli ne bi moglo prinesti, kot je katoličane naučila lekcija iz francoskih verskih vojn. Zato si je kralj poiskal zaveznika pri Nizozemcih. Sicer protestantske Nizozemske republike so ravno takrat bile osamosvojitvene boje s Španijo, ta pa je bila zaveznica in finančna podpornica hugenotov. Tako so leta 1624 pristale, da francoski kroni pošljejo ladjevje, če francoska posadka na njem ne bo opravljala katoliškega bogoslužja. A dve leti kasneje je Francija s Španijo skrivaj podpisala premirje in začela z izgradnjo lastne flote. To je vznemirilo Anglijo, ki se je bala rastoče moči svoje rivalke. Zato je Karel I. Angleški v La Rochelle poslal 80 ladij pod vodstvom vojvode Buckinghamskega, da bi spodbudile hugenotski upor in mu pomagale. A zavzeti niso uspele niti blizu ležečih otokov, kot so načrtovale, in ko jim je zmanjkalo zalog in denarja ter so posadko začele pestiti bolezni, se je odprava z velikimi izgubami vrnila.

Medtem je kraljeva vojska začela z obleganjem La Rochella. Okoli njega je zgradila utrjen pas, ob obali pa postavila 1400 metrov dolg morski zid, ki je prebivalcem preprečil dostop do svojega pristanišča in ga s tem odrezal od pridobivanja živeža in drugih zalog. Vojvoda Rohanski je z namenom, da bi razbremenil oblegano mesto, v južni Franciji skušal organizirati upor, a pri tem ni bil uspešen in v nekaj mesecih je bilo mesto popolnoma blokirano. Anglija je še dvakrat poslala svojo floto, da bi razbremenila mesto, a obakrat je bila posadka neuspešna in se je osramočena vrnila domov.

Mesto se je tako na današnji dan leta 1628 po štirinajstih mesecih brezpogojno predalo kraljevim silam. Njegovo prebivalstvo je zaradi vojskovanja, lakote in bolezni upadlo s slabih 30.000 na 5.000 ljudi. S predajo so hugenoti izgubili pravico do pripadajočih jim ozemelj, političnega samovladja in oboroževanja in vzdrževanja lastnih vojsk. Ohranili pa so verske svoboščine, ki jim jih je zagotavljal Nantski edikt, vsaj dokler ga ni leta 1685 preklical Ludvik XIV. in začel aktivno preganjati hugenote. Če je izguba La Rochella za hugenote pomenila ključen udarec, je kroni predstavljala enega pomembnejših korakov k centralizaciji državne tvorbe. 

 

Ob 8:05

Sodišče v Boliviji je razveljavilo obtožnico in nalog za aretacijo nekdanjega predsednika Eva Moralesa, ki ju je vložila pučistična vlada Jeanine Añez. Moralesa je obtožila terorizma in izgredništva ter poskušala doseči, da bi nalog za njegovo aretacijo izdal tudi Interpol. Spomnimo, da je po državnem udaru, ki ga je pred enim letom izvedla konservativna desnica in po katerem je na oblast prišla Añez, Morales v strahu pred smrtjo zapustil državo. Odločitev sodišča prihaja le dober teden po volitvah, na katerih je ponovno prepričljivo slavila Moralesova stranka Gibanje za socializem.

Ameriško okrožno sodišče je na 120 let zaporne kazni in plačilo odškodnine obsodilo vodjo kulta Nxivm, Keitha Raniereja, obtoženega spolnega zasužnjevanja. Raniere je s skupino Nxivm ciljal predvsem na bogate in slavne Američane, ki jim je obljubljal osebno rast, ob tem pa je nekatere ženske poniževal, jih silil v spolne odnose, jim v kožo vžigal svoje inicialke in jih stradal. Raniere vse očitke zanika.

V Sloveniji je državni zbor s 35 poslanci za in 47 proti zavrnil posvetovalni referendum o predlogu zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih od 2021 do 2026. Ta predvideva investicijo 780 milijonov evrov v orožje. Referendum je predlagala stranka Levica, podprle pa so ga SD, LMŠ in SAB.

 

 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.