8:05

Na londonski konferenci o Somaliji, ki so ji načelovali Velika Britanija, Združeni narodi in Afriška unija, je več kot 40 udeleženih držav podpisalo varnostni dogovor glede Somalije. Po njem bo mednarodna skupnost usposobila 20 tisoč somalskih vojakov in policistov, katerih naloge sedaj opravljajo oborožene sile Afriške unije. Somalija pa se je zavezala k reformam, ki naj bi poenotile različne regije v državi, ki jo sicer že deset let obvladuje islamistična združba Al Šabab. Somalski predsednik Mohamed Abdullahi Mohamed je zahteval tudi umik embarga Združenih narodov na uvoz orožja v Somalijo z utemeljitvijo, da somalska vlada potrebuje orožje za uspešen boj proti Al Šababu. EU pa se je dodatno obvezala nameniti Somaliji dodatnih 200 milijonov evrov za blažitev posledice suše, ki pesti približno 6 milijonov prebivalcev. Podobna razsežnost suše je leta 2011 v Somaliji povzročila smrt četrt milijona ljudi.

Svet Evropske unije je sprejel regulativo, po kateri bodo lahko ukrajinski državljani z biometričnimi potnimi listi vstopili v schengensko območje brez vizumov. Odprava vizumov je rezultat dogovora med EU in Ukrajino iz leta 2014, veljala pa bo tudi za prebivalce Krima, če se bodo ti odločili zaprositi za ukrajinski potni list. Evropska komisija pa ne prepoznava veljavnosti ruskih potnih listov, izdanih prebivalcem Krima, čeprav je posedovanje ruskega potnega lista po uredbi Rusije na Krimu obvezno.

10:05

Pozdravljeni v petkovem Britoffu ob deset in pet, kjer se tudi tokrat posvečamo pregledu, s čim so se delovni možje in žene Evropskega parlamenta ukvarjali ta teden.

Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije so se zedinili glede osnutka nove evropske zakonodaje o avtorskih pravicah, ki bi slepim in slabovidnim osebam omogočil boljšo dostopnost do njim prilagojenih avtorskih del. S tem so pogajalci odprli pot k ratifikaciji Marakeške pogodbe, ki ureja to področje na mednarodni ravni. Odločitev o izjemi glede upoštevanja avtorskih pravic, ki jo morata obe strani še dokončno potrditi, se nanaša predvsem na knjige in časopise v brajici ter na zvočne knjige. Osnutek predvideva, da slepi in slabovidni ter njihove organizacije ne bodo več potrebovale dovoljenja založnikov za prilagoditev njihovih avtorskih del svojim potrebam. V istem sklopu osnutek sicer omogoča državam članicam EU ustanovitev posebnih državnih skladov, kamor bi organizacije slepih in slabovidnih oseb morale vplačevati določeno odškodnino. Tej odločbi je izrazila nasprotovanje Evropska zveza slepih in slabovidnih oseb – EBU, ker naj bi take odškodnine predstavljale preveliko finančno breme. Najpomembnejši del osnutka pa se nanaša na prosto mednarodno izmenjavo prilagojenih avtorskih del brez preverjanja, ali je enako avtorsko delo v državi uvoza že komercialno prisotno. Ta določba je med založniki dvigovala veliko prahu že vse od pogajanj o vsebini Marakeške pogodbe leta 2013. Marakeška pogodba je stopila v veljavo septembra lani, predvidena ratifikacija v Evropskem parlamentu pa se je zavlekla zaradi izzivanja pristojnosti EU pred Evropskim meddržavnim sodiščem s strani osmih držav članic. Sodišče je pristojnost EU za ratifikacijo sredi februarja sicer potrdilo. Delež knjig v posebnem formatu za slepe in slabovidne osebe v EU dosega največ 20 odstotkov, po svetu tudi zgolj en odstotek.

Odbor Evropskega parlamenta za proračunske zadeve je z veliko večino potrdil osnutek uredbe, po kateri bo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, ESPG, Finski izplačal 2,6 milijona evrov. Finska je za denarno pomoč EU zaprosila aprila, ko je Nokia odpustila več kot 800 zaposlenih, večinoma s profilom v informacijski tehnologiji. Odbor je svojo odločitev utemeljil z domnevno nujno podporo EU Nokijinim prizadevanjem, da ostane konkurenčna glede na tekmece iz držav vzhodne Azije. Izplačilo sklada mora Finska namensko porabiti za sheme, ki naj bi odpuščenim strokovnjakom omogočila ponovni vstop na trg dela. Gre za običajni paket prekvalifikacije in odprtja samostojnega statusa ali zagonskega podjetja. Aprilsko masovno odpuščanje v Nokii je sledilo nakupu francoskega Alcatel-Lucenta s strani giganta. Finski Sindikat informacijskih inženirjev je že ob združitvi opozarjal, da namerava Nokia skoraj milijardo evrov prihranka doseči večinoma na plečih zaposlenih na Finskem, saj je francoska vlada kot pogoj za združitev zahtevala ohranitev približno 4000 francoskih zaposlitev. Medtem pa je nemško podjetje za raziskave Empirica, ki svetuje Evropski komisiji na področju uvedbe enotnega digitalnega trga, popravilo svoje napovedi iz leta 2015. Domnevni velik primajkljaj strokovnjakov na področju informacijske tehnologije do leta 2020 se je ponovno zmanjšal s 750 tisoč na 500 tisoč. Po podatkih Eurostata se je število zaposlenih v informacijski tehnologiji med letoma 2011 in 2015 sicer povečalo za celih 1,3 milijona. Evropska komisija pa načrtuje svoje prioritete glede na napovedi Empirice že vse od leta 2011, podjetje pa je tem času za svoje usluge prejelo približno 2 milijona evrov.

Ostajamo pri informacijski tehnologiji. Služba Evropskega parlamenta za raziskave je predstavila svoje poročilo o vplivu tehnologije blockchain na bodoče spreminjanje evropske družbe. Kot morebitne posledice povečane uporabe blockchain tehnologije je izpostavila izginjanje posredniških služb, prevlado varnosti transakcij nad zasebnostjo in oddaljevanje od tradicionalnih finančnih in državnih institucij. Posebej problematična naj bi bila po mnenju Službe za raziskave tudi povečena poraba električne energije, ki jo za svoj obstoj domnevno potrebuje blockchain tehnologija. Bitcoin, ki temelji na tej tehnologiji, naj bi že v letu 2014 s svojim rudarjenjem dosegel porabo na ravni Irske. Z razvojem nove strojne opreme pa naj bi se energetska potratnost blockchain tehnologije še povečala. Poročilo državam članicam EU v presojo ponuja dva možna scenarija. Prvi predvideva vključitev tehnologije blockchain v zakonodajo posameznih držav. Drugi pa aktivno odvračanje državljanov od uporabe te tehnologije z nepriznavanjem pogodb, sklenjenih preko nje. Evropska komisija pa je aprila namenila približno pol milijona evrov za vzpostavitev posebnega observatorija, ki naj bi zbiral podatke o razvoju blockchain tehnologije in svetoval komisiji pri morebitni regulaciji. Tehnologija blockchain je najbolj znana v obliki trgovanja z Bitcoini, kot avtonomna razpršena baza podatkov pa omogoča finančne transakcije in sklepenje pogodb brez uporabe posrednikov.

Z vplivom preteklosti na prihodnost pa so se v soboto ukvarjali tudi v bližini parlamentarne stavbe v Bruslju. Pod pokroviteljstvom bivšega predsednika Evropskega parlamenta, Hans-Gert Pötteringa, se je v bivši palači Eastman po treh letih zamika končno odprla Hiša evropske zgodovine. Muzej predmetov iz vseh držav članic EU, ki se razteza na 4 tisoč kvadratnih metrih, se je pridružil leta 2011 odprtemu Parlamentariumu. Slednji je prav tako muzej, ki je posvečen nastanku Evropske unije. Hiša evropske zgodovine naj bi predstavljala dogodke na ravni Evrope od francoske revolucije do brexita, katerega zagovorniki so se že pred leti zgražali nad stroški 50 milijonov evrov za vzpostavitev muzeja. Zbirki načeljuje predstavitev antičnega mita o ugrabljeni Evropi, kar naj bi bil združevalni element sodobne Evrope. Muzej se ponaša z urejevanjem evropske identitete s pomočjo zapisov v vseh jezikih Unije, kar pa se ne odraža na spletni strani muzeja. Tam si utrjevanje svoje evropske zavesti lahko privoščite le v angleščini, nemščini, francoščini in nizozemščini. Je pa vsaj vstop v muzej brezplačen.

Zato pa v vseh uradnih jezikih EU čivka uradni Twitter Evropskega parlamenta, ki je v sredi tedna dosegel cel milijon združenih sledilcev. Čestitamo. Vpliv brexita na število sledilcev pa žal ni znan.

Za britoff je evropski parlamentarni Twitter budno spremljala Neja.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.