9.00

Zvezno sodišče v Missouriju je ugodilo Ameriški zvezi za državljanske pravice v tožbi proti postopkom policije na protestih v Fergusonu, ki jih je sprožil avgustovski uboj mladega neoboroženega Michael Browna s strani policista. Policisti protestnikom niso dovolili, da bi obstali na določenem mestu, jih priganjali, če so hodili počasi in obenem grozili z aretacijami, če se niso podredili njihovi volji. Sodnik je odločil, da je policija kršila 1. amandma ustave, prav tako se odslej policisti te taktike ne morejo več posluževati.

Papež Frančišek, ki rad prekinja z bogato tradicijo katoliške cerkve, je tokrat črtal latinščino s seznama uradnih jezikov v katerih se vodi razprava na svetovni škofovski konferenci v Vatikanu. Edini uradni jezik ostaja italijanščina.

Ameriški urad za statistiko ob zadnjem preštevanju poroča, da rekordno število ljudi v ZDA ne govori angleško za domačimi stenami. Kar dobrih 60 milijonov takih naj bi bilo.

Brezbožna Severna Koreja pa je kršila morsko suverenost južne sosede zaradi česar sta si bojni ladji ene in druge države v opozorilo namenili nekaj rafalov. Po prikazovanju moči sta obe odpluli vsak sebi.

10.00

Razvoj gospodarstva v Namibiji še danes sledi beli knjigi iz leta 1992, plod Sama Nujome, ki je državi predsedoval od osamosvojitve od Južno afriške republike leta 1990 pa do leta 2005. V njej je zapisano, da v Namibiji kar 70 odstotkov izvoza predstavlja predelano blago, manj kot 30 pa surovi materiali. Država je bogata, prav tako prebivalstvo med katerim se nezaposlenost ustavi pri 5 odstotkih.

Namere zapisane v beli knjigi gospodarskega razvoja se nikdar niso uresničile, gospodarski minister Calle Schlettwein pa ta čas opozarja, da Namibija, sila podobno vrsti drugih nekdanjih kolonij, trpi zavoljo izvoza surovin, cena teh pa je odvisna od globalnih razmer, zato je letna dotacija enkrat nižja, drugič višja. Medtem ko cene za vrsto surovin, ki jih Namibija izvaža varirajo, pa se cene končnih izdelkov, ki jih je država primorana uvoziti praviloma le višajo.

Namibijski vrh se je zato odločil, da omogoči hitrejšo industrializacijo države, pospeši z državno pomočjo razvoj predelovalne industrije in vzpostavi državna podjetja na področjih kjer zaenkrat ni privatnega interesa. Ta se je doslej kakovostno razvil le na polju telekominukacij, gradbeništva in infrastrukture.

In kako v realnosti deluje državna pomoč predelovalni industriji? Zaenkrat še nič konkretnega, le vojska vzpostavlja, po vzoru Egipta, močan gradbeni sektor. Podjetniki pa se pridružujejo, češ, da je ta sektor že razvit, da odjemajo delo in vire privatnemu sektorju in naj se raje ukvarjajo, kot obljubljeno, z vspostavljanjem predelovalne industrije na področjih kjer ta še ni vzpostavljena.