Pozdravljeni v torkovem lokalnem Britoffu. Danes bomo prisluhnili civilni iniciativi Mirnske doline, ki jo zanima usoda lesnopredelovalnega centra v Puščavi pri Šentrupertu.

Prejšnji četrtek so pripadniki civilne iniciative Mirnske doline sklicali novinarsko konferenco, na kateri so zahtevali umik podjetja GM Kuselj iz industrijske cone Puščava. Po zatrjevanju iniciative naj bi GM Kuselj na 7,2 hektarja velikem zemljišču nekdanje vojašnice zgolj skladiščilo in sortiralo lesne odpadke. O gradnji lesnopredelovalnega centra, za katerega ima podjetje sicer gradbeno dovoljenje, pa naj ne bi bilo ne duha ne sluha. Pripadniki iniciative se bojijo tudi ponovnega samovžiga odpadkov, ki se je že pripetil junija lani. Ogorčenju krajanov sicer prikimava tudi župan Šentruperta, Rupert Gole. Občina je namreč zaradi domnevnega kršenja pogodbe s strani GM Kuselj že novembra lani vložila tožbo za odvzem stavbne pravice podjetju. Gradnja lesnopredelovalnega centra je v zadnjih treh letih zaradi domnevnih finančnih težav podjetja GM Kuselj in njegovega predhodnika Ahouse povsem zastala.

Predstavnik podjetja GM Kuselj Uroš Pikl je obtožbe iniciative in občine zavrnil. Podjetje naj bi za zbiranje in skladiščenje lesnih odpadkov pridobilo dovoljenje Agencije RS za okolje, čeprav je občina temu nasprotovala. Sekance tako sortirajo in odpeljejo v toplarne, odpadni gradbeni les pa pošljejo podjetjem z dovoljenjem za predelavo. Agencija RS za okolje pa je po lastnih navedbah vlogo podjetja za predelavo odpadkov začasno zamrznila, saj še ni preučila vplivov na okolje. Je pa zato Ministrstvo za infrastrukturo podjetju GM Kuselj namenilo 4,3 milijona evrov sredstev za projekt gradnje daljinskega ogrevanja Puščava. Ta nepovratna sredstva naj bi podjetju pomagala tudi k izpolnitvi zavez glede gradnje lesnopredelovalnega centra.

Podjetje GM Kuselj je januarja proti občini Šentrupert vložilo tožbo, v kateri zahteva prenos lastninske pravice za zemljišče v Puščavi. Direktor podjetja Bojan Kuselj je namreč zatrdil, da se je občina z aneksom iz leta 2014 zavezala, da bo lastninsko pravico decembra 2017 prenesla na imetnika stavbne pravice. Prokurist podjetja Franci Kuselj pa je konec lanskega leta zagotovil, da je podjetje poravnalo vse obveznosti do občine v znesku približno 700 tisoč evrov. Po oceni podjetja naj bi skupna vrednost investicij v zemljišče že dosegla 3 milijone evrov. Župan Gole je zahteve podjetja GM Kuselj zavrnil s pojasnilom, da je aneks zaradi kršitev določil pogodbe tako ali tako neveljaven. Ta kršitev naj bi bila nenamenska uporaba zemljišča s strani GM Kuselj.

Zaradi zavlačevanja pri gradnji lesnopredelovalnega centra pa ropota tudi Ministrstvo za obrambo. Območje nekdanje vojašnice Puščava je občina Šentrupert od ministrstva brezplačno pridobila leta 2012 ravno v namen razvoja lesne industrije. Zato je obrambno ministrstvo občini zagrozilo, da ji bo zemljišče odvzelo, če center tako ali drugače ne bo zgrajen najkasneje do junija 2019.

8:05

Romunski parlament je po hitrem postopku sprejel sveženj sprememb kazenskega postopka, ki bodo otežile predvsem kompleksne preiskave korupcije. Kazenske preiskave bodo tako zavržene, če v enem letu ne bo prišlo do obtožnice. Višja sodišča brez novega dokaznega materiala ne bodo smela obsoditi obtožencev, ki jih je že oprostilo nižje sodišče. Prav tako bodo iz sodnega postopka izločeni prisluhi, ki niso neposredno povezani z očitanim kazenskim dejanjem. Predlog vladajočih Socialnih demokratov so poslanci podprli s 175 glasovi proti 78. Opozicija pa je že napovedala pritožbo na ustavno sodišče.

Z navalom kritik migracijske politike ločevanja otrok od staršev pa se sooča ameriški predsednik Donald Trump. Sekretarka Urada za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen je na novinarski konferenci v Beli hiši zatrjevala, da vlada zgolj spoštuje zakone. Ukinitev prakse ločevanja otrok od staršev sta že zahtevala Honduras in El Salvador, nelagodje pa je izrazil tudi visoki komisar za begunce Filippo Grandi. Od sredine aprila se namreč vsak prestop ameriške meje izven točno določenih mejnih točk obravnava kot kaznivo dejanje, tudi če pribežnik takoj zaprosi za azil. Mladoletni otroci so takim pribežnikom, ki na sojenje čakajo v priporu, odvzeti in nameščeni v posebne centre s slabimi pogoji. V slabih dveh mesecih je bilo tako odvzetih približno 2000 mladoletnih otrok pribežnikov.

Slab mednarodni vtis pa je ameriški predsednik Donald Trump domnevno poskušal popraviti z ustanovitvijo nove veje ameriške vojske, to so vesoljske oborožene sile. Novoustanovljena šesta veja vojske naj bi v prihodnosti zagotovila ameriško vojaško prevlado tudi v vesolju, predvsem pred tekmicama Kitajsko in Rusijo. Združene države Amerike so sicer podpisnice sporazuma iz leta 1967, ki prepoveduje prisotnost orožja za množično uničevanje v orbiti Zemlje in v vesolju, prav tako pa ni dovoljena nikakršna vojaška prisotnost na Luni.