DESETA

Vstop v leto 2016 je bil tragičen za frišno županjo mesta Temixco v mehiški zvezni državi Morelos, Giselo Mota, ki jo je drugi dan po formalnem prevzemu mandata na domu doletel atentat. Štirje napadalci so v soboto vdrli v njeno hišo in jo ustrelili; dva sta kmalu za tem končala pod streli policije, ki je nemudoma prišla na kraj dogodka, dva pa sta bila aretirana.

Podrobnosti umora županje Gisele Moto sicer niso znane, po prvih medijskih ugibanjih pa naj bi za dejanjem stal kateri od v Temixcu delujočih narkokartelov, ki se je na ta način odzval na županjine povolilne napovedi, da bo mesto očistila kriminala. Umori županov v s kriminalom preplavljeni Mehiki sicer niso nič neobičajnega, na podoben način jih je samo v prejšnjem letu izginilo kar nekaj.  

Ob prehodu iz starega v novo leto so v navadi izbori takšnih in drugačnih osebnosti leta, med katerimi je črnogorskemu premieru Milu Đukanoviću pripadel naziv osebe, ki je v preteklem letu največ doprinesla k promociji kriminala, korupcije in zatiranja civilne družbe. Nečastni naziv, ki ga ob koncu vsakega leta podeljuje novinarska organizacija Organized Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP), je po mnenju predlagateljice Vanje Čalović iz črnogorske Mreže za afirmacijo nevladnega sektorja Đukanoviču pripadel zasluženo.

Đukanović je v skoraj treh desetletjih, kolikor se izmenjuje na premierskem in predsedniškem mestu, Črno goro uspešno podredil lastnim interesom, vkoreninil kriminal, z navideznim bojem proti slednjemu in korupciji pa uspešno onemogoča politično in drugo konkurenco. Visoko se je uspelo uvrstiti še enemu voditelju naslednice nekdanje Jugoslavije - odhajajočemu makedonskemu premieru Nikoli Gruevskemu je več kot 50 novinarjev, ki so sodelovali v OCCRP-jevem izboru, namenilo 3. mesto.

V domačih logih je v zadnjih lanskih dneh odmeval rop v prodajalni ur in zlatnine v središču Maribora. Očividce je razburila predvsem domnevna surovost za zdaj še neznanega števila roparjev, ki so po pričevanjih naključno navzočih v prodajalno planili s pištolo in celo sekirami. Pri delu jih je zmotil varnostni mehanizem dimne zavese, zaradi katere so jo hitro ucvrli iz prodajalne in s prejšnjo noč v Ljubljani ukradenim avtomobilom pobegnili neznano kam. Ker policija zaenkrat molči, so izplen in druge podrobnosti tudi v primeru mariborskega ropa še neznane.





OSMA



Posebni poročevalec Združenih narodov za palestinska območja Makarim Wibisono je napovedal odstop, ker mu izraelske oblasti niso zagotovile dostopa do Gaze in Zahodnega brega. Wibisono je, kot je dejal, mandat posebnega poročevalca junija 2014 prevzel v razumevanju, da mu bo kot objektivnemu opazovalcu omogočen dostop na palestinska območja, česar pa mu izraelske oblasti v letu in pol niso uspele zagotoviti. Na izraelskem zunanjem ministrstvu potezo Wibisona, ki je odstop napovedal za 31. marec, interpretirajo po svoje. Po njihovem mnenju se je za odhod odločil, ker je mandat, ki so mu ga podelili Združeni narodi, pristranski.

Ruska posredniška vnema na Bližnjem vzhodu ne pojenja, uradna Moskva svoje mediatorske usluge ponuja tudi ob najnovejšem sporu med Iranom in Savdsko Arabijo. Na ruskem zunanjem ministrstvu so uradno potrdili, da so pripravljeni prevzeti vlogo posrednika, po besedah neimenovanega ruskega vira se Rusija ogreva za gostitev pogovorov med savdskim zunanjim ministrom Adelom al Džubeirom in njegovim iranskim kolegom Mohamedom Džavadom Zarifom. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je savdskega in iranskega kolega na sicer ločenih srečanjih gostil že lani, takrat je bila tema pogovorov sirska kriza.   

Ljubljanska univerza ne bo ukrepala proti dekanom devetih fakultet, ki so odobrili po mnenju Inšpektorata za javni sektor nezakonita izplačila dodatka za stalno pripravljenost nekaterim zaposlenim. Kot je pojasnil rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik, izplačilo dodatka obravnavajo kot napako in ne namerno kršitev, kljub temu pa bodo morali zaposleni, ki so dodaten zaslužek prejeli neupravičeno, denar vrniti. Med tistimi, ki so zaradi svojevrstnega profesorskega dežuranja zaslužili največ, je, kot je znano, tudi aktualni finančni minister, pred tem pa dekan ekonomske fakultete Dušan Mramor.