8:05

Predstavniki Severne in Južne Koreje so na pogovorih v obmejnem Panmunjomu dosegli dogovor o sodelovanju severnokorejskih športnikov na zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji februarja letos. Južna Koreja je predlagala tudi srečanje družinskih članov iz obeh držav za lunarno novo leto in predstavitev športnikov obeh držav pod isto zastavo na otvoritveni ceremoniji. Severna Koreja se na ta predloga še ni odzvala, njihova olimpijska delegacija pa bo poleg športnikov obsegala tudi politične predstavnike in novinarje. Gre za prvi uradni dogovor med državama po prekinitvi uradnih stikov decembra 2015.

Ameriška vlada je naznanila ukinitev humanitarnega zaščitnega statusa za približno 200 tisoč priseljencev iz Salvadorja. Ti bodo morali do septembra 2019 legalizirati svoj status na drug način ali zapustiti državo. Zaščitni status so večinoma uživali priseljenci, ki so Salvador zapustili po katastrofalnem potresu leta 2001. Ameriška vlada zatruje, da je Salvador posledice potresa že odpravil, na podoben način pa je ukinila tudi zaščitni status Haitijcev novembra lani.

Skupina mjanmarskih novinarjev je od oblasti zahtevala, naj javno pojasnijo okoliščine aretacije dveh novinarjev Reutersa v provinci Rahine decembra lani. Prekinitev sodnega postopka proti novinarjema je zahteval tudi Komite za zaščito novinarjev. Ministrstvo za informiranje pa je novinarja, ki sta preiskovala zločine nad Rohingjami, obtožilo posredovanja zaupnih dokumentov tujim medijem. Zagrožena kazen za izdajo zaupnih dokumentov je zapor do 14 let, sodna obravnava proti novinarjema pa je razpisana v sredini tedna.

10:05

Pozdravljeni v rednem torkovem britOFFU. Danes se bomo posvetili lokalni temi, ki kmete na Goriškem pesti že dobro desetletje. Leta 1989 zgrajeni vodni zadrževalnik Vogršček, ki naj bi zagotavljal namakanje kmetijskih površin Spodnje Vipavske doline, namreč že vse od leta 2007 ne obratuje zadovoljivo.

Takrat so namreč začele puščati cevi, ki omogočajo pretok vode od zajema do glavnega ventila namakalnega sistema. Leto dni kasneje so zajem vode izpod gladine prestavili na dno akumulacijskega jezera. S tem posegom so se pričele težave, ki so uporabnike namakalnega sistema leta 2016 povezale v Civilno pobudo za Vogršček. Skoraj 130 kilometrov dolg namakalni sistem, ki sicer spada pod pristojnost okoljskega in kmetijskega ministrstva, pa je postal kamen spotike med državo in občinskimi oblastmi petih goriških občin.

Vse od prestavitve zajema leta 2008 se je v namakalni vodi namreč začel pojavljati mulj, kar je kmete prisililo v spiranje sadja in zelenjave z vodovodno vodo. Obenem je zaradi varnostnega znižanja gladine jezera padel tudi tlak namakalne vode v ceveh. Leta 2012 so bila namesto celovite prenove v predvideni višini približno treh milijonov evrov opravljena zgolj najnujnejša popravila na dnu jezera, vredna desetino tega zneska. Kmetom pa je dokončno prekipelo, ko je mikrobiološka analiza namakalne vode julija 2016 pokazala prisotnost koliformnih bakterij oziroma fekalij. Inšpekcija okoljskega ministrstva, ki je namakanje posledično prepovedala, vzroka kontaminacije ni natančno določila. Kmetje pa so bili tudi za sezono brez namakanja primorani plačati prispevek 65 evrov na hektar površine.

Dotrajani namakalni sistem zaradi slabega vzdrževanja kljub kapaciteti 3 tisoč hektarjev zagotavlja vodo zgolj tisočim hektarjem kmetijskih površin, v zgornji del Vipavske doline pa sploh ne seže. Šempetrski župan Milan Turk je na vlado zato že pred dvema letoma naslovil pobudo, naj lastništvo namakalnega sistema prenese na občine. Zataknilo se je, seveda pri vprašanju financiranja prenove namakalnega sistema. Prvi korak k ureditvi sistema je bil konec prejšnjega leta sprejeta novela zakona o kmetijskih zemljiščih. Ta je namreč omogočila, da se sredstva, zbrana z odškodninami pri spremembah namembnosti zemljišč, uporabijo tudi za vzdrževanje namakalnih zadrževalnikov.

Konec tedna sta kmetijski minister Dejan Židan in okoljska ministrica Irena Majcen z župani občin Nova Gorica, Ajdovščina, Šempeter, Miren in Renče podpisala pismo o nameri. Vlada se je v njem zavezala, da bo za celostno prenovo Vogrščka v prihodnjih dveh letih namenila 4,7 milijona evrov. Dela na zadrževalniku naj bi se začela že konec tega leta, ni pa še določena usoda namakalnega razvoda in cevovodov. Na kmetijskem ministrstvu so zatrdili, da so lastništvo namakalnega sistema pripravljeni prenesti na občine, za morebitno obnovo namakalnega razvoda pa bodo le-te denar zbrale na razpisih. Šempetrski župan Turk je ob tem napovedal, da bodo občine upravljanje s svojim delom namakalne infrastrukture v prihodnosti verjetno prepustile skupnemu koncesionarju.

Ob podnebnih spremembah je za goriške kmete, predvsem sadjarje, delujoč namakalni sistem stvar preživetja. Tako za vlado kot lokalne oblasti je napočil čas, da pisma o nameri ne ostanejo zgolj prazne obljube.