"Napovedovanje je zelo težko, sploh če govorimo o prihodnosti," je zinil kvantni fizik Niels Bohr.  Ali je leto 2020 za vas potrdilo resničnost tega stavka, je delno odvisno od tega, ali ste se zavedali znanstvenih napovedi zadnjih let o vseh bolj možnih izbruhih virusnih in  bakterijskih bolezni, in delno od nagnjenja k cinizmu. Vsekakor pa 2020 ni takšno, kakor so ga napovedovali v preteklih desetletjih. V današnjem zgodovinskem BritOFFu o tem, kako so si začetek 21. stoletja, natančneje leto 2000, predstavljali skozi 20. stoletje. 

Vsekakor napovedovalci prihodnosti niso bili ciniki, ki naj bi bili, tako novinar Sydney Harris, že vnaprej razočarani nad prihodnostjo. Nasprotno, vzeli so najnovejši obetavni trend svoje dobe in sklepali, da bo ta v 100 letih prevzel vse plasti družbe. V prvem desetletju dvajsetega stoletja, kmalu po prvem letalskem poletu leta 1903, je tako veljalo, da bomo leta 2000 vsi piloti svojih letal za enega in malih cepelinov. Letala bodo nadomestila avtomobile. Ta letala, ki se po dizajnu zgledujejo po dinozavrih ter Da Vincijevih skicah letal, naj bi bila namenjena vsem opravilom. V dvajstetih letih dvajsetega stoletja izdana francoska razglednica tako kaže pilota, ki iz jadralnega letala bien sur srka vino na terasi lokala. Mesta naj bi pred dežjem zaščitili kar s pokritjem s steklom, kakor da so industrijske prestolnice podobne snežnim kroglam. 

Verjeli so tudi v moč železnic in tako napovedali, da bodo parne lokomotive premikale celotne bloke stanovanj. Februarja letos se je za 6 ulic premaknila viktorijanska hiša v Los Angelesu, s pomočjo ogromnih kombijev. Ti secesijski feni so tudi napovedovali hibridna vozila ladja-vlak. Ta bi še v morju zapeljala na tire in tako nadaljevala kopensko vožnjo. 

Napovedi za leto 2000 iz dvajsetih let so takšno navdušenje izkazala Fordovemu konjičku. Obstajali bodo leteči avtomobili, seveda! Walt Disney je razlagal, da bodo avtomobilski brisalci postali radarji. Avtomobili pa bodo švigali med ogromnimi mesti z velikimi stolpnicami in roboti. Leto 2000 so torej videli kakor prizor iz  Langovega filma Metropolis.  Ta pa je bil navdihnjen s strani New Yorka, ki je ravno v dvajsetih letih dodal in zvišal mnoge nebotičnike. Napovedali so tudi avdioknjige kot najboljši način učenja. Učitelj, tako razglednica iz dvajsetih, meče knjige v stroj, s katerega žice prenašajo znanje direktno v ušesa učencev. 

Petdeseta leta kot čas ekonomskega booma, čas številnih gospodinjskih aparatov, ki naj bi gospodinjo razbremenili, vsem bodočim izumom predpisuje  udobnost. Tako naj bi v letu 200 obstajal slika - telefon. Vidiš na teveju, pokličeš in izdelek dostavijo na dom. Bili so navdušeni tudi nad idejo, da bomo v prihodnosti aromatizirani jedli prah od žaganja. Ki ga bo možno reciklirati. Okeeej. Poleg tega so, navdahnjeni z atomsko bombo iz leta 1945, zatrdili, da bo do leta 2000 nuklearna energija stoodstotno poganjala ta svet. Celo obcestne svetilke naj bi nadomestile mikro sonde iz uranija. Trenutno nuklearna energija globalno predstavlja 10 odstotkov vse energije.

Pa sedaj? Še sanjamo o ambiciozni prihodnosti? Ali ob misli na potovanja na Marsu, ki jih je NASA v šestdesetih napovedala za leto 2000, pomislimo le še na milijarderje in družbeno neenakost? Kot je rekel pisatelj znanstvene fantastike, William Gibson: "Prihodnost je že tu - samo enakomerno ni porazdeljena." Naj sanjarjenje in planiranje za prihodnost vsekakor vključuje misel na nas vse. Četudi to pomeni, da ne bomo dobili mini helijevih balonov, ki bi nas rahlo držali, da bi tako lahko hodili po vodi in kramljali sredi jezera.