deveta

Da še ni sprave po drugi svetovni vojni je tokrat kriva Grčija. Grškemu premieru Alexisu Ciprasu  ni uspelo reprogramirat nemške dokapitalizacije. So pa bile v parlamentu izražene zahteve po obnovi kampanje za povračilo škode, ki jo je povzročila nemška okupacija med drugo svetovno vojno. Le ta je v Grčiji ocenjena na okroglih 160 milijard evrov, kar znaša dve tretjini grškega dolga. Nemčija se vleče ven, češ da je odškodnino že plačala. S tem se navezuje na plačilo 115 milijonov mark Grčiji leta 1960, ki pa so bili namenjeni prizadetim ljudem, in niso vključevali strukturne in sistemske škode.

Okostnjak so iz omare potegnili tudi na Irskem. Pritožbeno sodišče je namreč razveljavilo zakon o prepovedanih substancah iz leta 1977. Tako so od včeraj naprej na Irskem legalne droge kot so čarobne gobice, ketamin in exstazy. Irski parlament bo zato danes na nujni seji spet prepovedal omenjene substance. Irska tolerantnost do drog se izteče ob polnoči, zračna razdalja med Ljubljano in Dublinom pa je 1600 kilometrov.

Hladna vojna se nadaljuje. V Baltske države je prispelo težko ameriško orožje, da bo severno-atlantsko zavezništvo lažje odreagiralo na morebitne oborožene konflikte na območju. Hkrati gre tudi za izraz solidarnosti NATA z Baltskimi državami, ki se bojijo ruske invazije. Rusija je zato odstopila od sporazuma o nadzorovanju orožja v Evropi, ki je tako NATU kot Varšavskemu paktu postavil zgornjo mejo v številu oborožitve, ki jo posamezno zavežništvo lahko ima na evropskem kontinentu med Atlantikom in Uralom.

deseta

Kot odziv na napad v Parizu, je britanski premier David Cameron januarja predlagal zakon, po katerem bi morali ponudniki spletnih gostovanj hraniti do eno leto stare podatke svojih strankah. Represivni organi bi nato do podatkov lahko dostopali brez naloga.

Zakon, ki bi močno povečal državni nadzor in njeno moč nad državljani, je med drugim predvideval tudi "zoženje" prostorov, prek katerih lahko teroristi komunicirajo. Država, bi po njegovem morala imeti možnost, da prebere vse, ne glede na to, ali je kriptirano ali ne. Svoje ukrepe je označil za primerne v moderni liberalni demokraciji.

V februarju je amandmaje k proti-terorističnemu zakonu zgornji dom parlamenta dvakrat zavrnil, vendar je bil izzid obeh glasovanj dokaj tesen. Včeraj pa je svoje mnenje o prenovi zakona podalo še britansko ministrstvo za znanost in tehnologijo. Njihov glavni odziv je, da tak zakon niti ni tehnično izvedljiv, niti ni v skladu s politiko združenega kraljestva.

Dokument se je najbolj posvetil anonimnemu brskalniku TOR, ki bi po novi zakonodaji postal ilegalen. Dotakne se tudi področja prepovedanih drog. Tovrstne spletne tržnice, naj bi skrajšale verigo med proizvajalcem in uživalcem, s tem pa zmanjšale kriminal povezan z drogami.

Za konec dokument poudari vlogo, ki jo ima TOR pri žvižgajočih organizacijah, ter doda, da lahko potencialni teroristi za komunikacijo uporabijo prenekater drugi kanal.