Kosovski premier Ramush Haradinaj je nepreklicno odstopil s položaja. Za to potezo se je odločil, ker ga je tožilstvo posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu s sedežem v Haagu kot nekdanjega poveljnika Osvobodilne vojske Kosova, krajše OVK, kot osumljenca poklicalo na zaslišanje. Haradinaj je v izjavi za javnost pojasnil, da so mu s sodišča ponudili, da se – predvidoma naslednji teden – zglasi kot premier ali kot navaden državljan; izbral je slednje. Vlada po njegovem odstopu opravlja tekoče posle. Predsednik Hashim Thaci lahko po posvetovanju s parlamentarnimi strankami v 45 dneh imenuje novega mandatarja za sestavo vlade; če mu v tem časovnem okviru ne uspe, mora razpisati predčasne volitve. V primeru, da do le-teh pride, bo s svojo stranko Zavezništvo za prihodnost Kosova kandidiral tudi Haradinaj. Zanj to sicer ni prvi odhod iz kabineta predsednika vlade – odstopil je tudi leta 2005, ko je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, znano pod kratico ICTY, proti njemu objavilo obtožnico zaradi vojnih zločinov nad civilisti v jablaniškem taborišču OVK leta 1998. Na delni ponovitvi sojenja leta 2012 je bil sicer oproščen vseh obtožb. Haradinajev mandat, ki je trajal od septembra 2017, je zaznamovala predvsem ostra politika do severne sosede, na blago katere je Kosovo zaradi srbskega bremzanja pri vključevanju v mednarodne organizacije novembra lani uvedlo 100-odstotne carine.

Iranska revolucionarna garda še naprej zadržuje enega od dveh tankerjev, ki so ga zasegli v petek v Hormuški ožini. Tanker Stena Impero s 23 člani posadke, ki je v lasti švedske družbe Stena Bulk, a pluje pod zastavo Velike Britanije, so v akciji obkrožili štirje čolni in helikopter in ga zaradi domnevnih kršitev mednarodnega pomorskega prava pospremili v iranske teritorialne vode. Drugi tanker z imenom MV Mesdar v lasti britanskega podjetja Norbulk Shipping, ki pluje pod liberijsko zastavo, so vojaki revolucionarne garde po opozorilu posadki, da mora upoštevat okoljske regulacije, zapustili in je lahko nadaljeval s plovbo. Zaradi incidenta se je na nujni seji sestal posebni odbor britanske vlade Cobra, v katerem sodelujejo predstavniki vlade, policije in obveščevalnih služb, britanski zunanji minister Jeremy Hunt pa je izrazil zaskrbljenost nad nastalo situacijo; vlada je britanskim ladjam svetovala, da se do nadaljnjega izogibajo Hormuški ožini.

Piranski občinski svet je vendarle potrdil investicijski program gradnje ribiškega pristanišča v Seči. Na petkovi izredni seji so zanj glasovali vsi prisotni svetniki liste Naš kraj, Socialnih demokratov, Desusa in Stranke modernega centra. Zasedanje so zaznamovali zapleti pri potrjevanju dnevnega reda, saj del svetnikov iz Gibanja za občino Piran, krajše GZOP, Levice in Slovenske demokratske stranke sejo obstruiralo. Več svetnikov iz GZOP je sklic izredne seje označilo za nelegitimnega, saj da zanjo niso izpolnjeni pogoji in naj bi zato bila nezakonita, zaradi česar je Davorin Petaros napovedal vložitev tožbe na upravno sodišče.