ob 8ih

Deželski parlament v italijanski pokrajini Ligurija je izglasoval ukinitev ekonomskih sankcij proti Rusiji. Hkrati s tem so deželni poslanci glasovali še o priznanju Krima kot dela Rusije oziroma priznanju krimskega plebiscita iz leta 2014. Lugurija ni prva regija, ki se je izrekla proti ruskim sankcijam. Maja je to storila že pokrajine Veneto. Podobna glasovanja se imajo zgoditi še v drugih regijah in obetajo se podobni rezultati. V Veroni so celo napovedani protesti za ukinitev ekonomskih sankcij proti Rusiji.

Za umik ekonomskih sankcij proti Rusiji se je zavzela tudi Francija. Francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault je pred srečanjem z ruskim kolegom po funkciji Dimitrijem Lavrovom dejal, da umik pričakuje v kratkem. Izglasovala sta ga namreč že tako spodnji dom parlamenta kot senat.

Rusija je na drugi strani podaljšala prepoved uvoza prehrambnih izdelkov iz držav, ki so proti njej uvedle sankcije zaradi krize v Ukrajini.

Organizaciji s področja človekovih pravic Human Rights Watch in Amnesty international sta pozvali Združene narode k takojšnemu suspendiranju Savdske Arabije iz te organizacije. Po njunih navedbah naj bi Savdijci grobo kršili človekove pravice v Jemnu, hkrati pa so s svojim članstvom v Svetu Združenih narodov zakrivale zločine. V organizacijah so našteli 69 neupravičenih napadov na hutijevske upornike, v katerih je umrlo več kot 900 ljudi.

ob 10ih

Ostajamo v Rusiji. Duma je potrdila zakon, ki ponudnikom dostopa do spleta nalaga polletno hrambo vseh podatkov njihovih strank in triletno hrambo metapodatkov. Gre za trenutno uradno najbolj zasebnosti posameznika neprijazno zakonodajo. Na nepraktičnost zakona je že opozoril v Rusiji živeči žvižgač Edward Snowden, z njim pa se strinjajo tudi največji ponudniki dostopa do spleta. Količina tako zajetih podatkov močno presega zmogljivosti teh podjetij.

Googlovi raziskovalci pri projektu Nič so odkrili velike varnostne luknje v določeni programski opremi podjetja Symantec. Ta je znana po protivirusni zaščiti. Napadalec, ki bi pomanjkljivosti poznal, bi lahko dobil nadzor nad računalnikom že z neprebrano elektronsko pošto.

Evropska komisija je voditeljem držav članic v odobritev predala novo verzijo pogodbe o zasebnosti med ZDA in EU. Pogodba bo zakonska podlaga za izmenjavo osebnih informacij med združenji držav. Po evropski zakonodaji osebni podatki ne smejo potovati v države z nižjimi standardi varstva osebnih podatkov. Da ti standardi v ZDA niso prav visoki, so pokazala razkritja Edwarda Snowdna. Zato je bil sporazum Varni pristan razveljavljen. Svoje mnenje o zakonu bo lahko podal tudi Evropski parlament, a o njem ne bo mogel odločati.