9.00

Pripadniki Islamske države so v provinci Anbar v Iraku usmrtili čez štirideset pripadnikov plemena, da bi zajezili morebitne dodatne upore. Na območju Hit severozahodno od Bagdada, ki ga od začetka meseca obvladujejo skrajneži, naj bi bilo po nekaterih podatkih usmrčenih do 48 moških. Vladne sile v provinci Anbar v boju z Islamsko državo nasploh niso uspešne, zaradi česar bi se znalo zgoditi, da bo le-ta kmalu v celoti pripadla skrajnežem. Ti kot ponavadi niso dejavni zgolj na območju Sirije in Iraka. V Avstriji so zaradi načrtovanja bombnih napadov na več javnih krajev, med drugim na železniško postajo Westbahnhof na Dunaju, aretirali štirinajstletnega simpatizerja Islamske države.

Svetovna zdravstvena organizacija je potrdila, da se v Liberiji zmanjšuje število novih okužb s hemoragično mrzlico, ki jo povzroča virus ebola. Po izjavi pomočnika direktorice Svetovne zdravstvene organizacije Bruca Aylwarda naj bi do takšnih sklepov prišli na podlagi vedno manjšega števila pogrebov in nižanja števila sprejetih pacientov v zdravstvenih centrih. Nevarnost pred boleznijo, ki je v zahodni Afriki v zadnjih mesecih terjala več kot 5.000 življenj, pa naj v Liberiji s tem ne bi minila. V sosednji Sierri Lione naj bi se število obolelih medtem celo še vedno večalo. V Združenih državah v kontekstu opisanega dogajanja govorijo o tem, da bi morali vojaki, ki se vračajo z misij na okuženih območjih, najprej v enaindvajsetdnevno karanteno.

Iz zapora je bil izpuščen nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež, ki je na Dobu prestajal zaporno kazen šestih let in petih mesecev zaradi zlorabe položaja. Vrhovno sodišče je ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti na osnovi kršitev, ki naj bi jih ugotovilo v sodbi.  

10.00

Dragi poslušalci, drage poslušalke, sledite nam na Kitajsko, kjer se ukvarjajo z usodo najbolj podlih. Tam namreč poteka revizija kazenskega zakona, katere bistveni del predstavlja odprava devetih smrtnih grehov. Med predlogi, podanimi Državnemu ljudskemu kongresu, so tako zločini, ki se vežejo na finance, kar je razvidno iz odprave smrtne kazni za bogatenje s prevarami in ponarejanjem denarja, kot tudi tisti, katerih materialni učinki se nanašajo na trgovanje z orožjem in tihotapljenje jedrskih snovi. Na le doživljenjsko trpinčenje bosta morda zreducirani tudi kazen za administraturi neprijazen govor, kot je širjenje govoric v času vojne, ter kazen za striktno materialno oviranje delovanja državnega osebja, kot so policijski poveljniki. Lažje jo bodo lahko odnesle tudi osebe, ki dobiček kujejo na človeških strasteh. Odtlej boste namreč ostali med živimi, četudi boste sočloveka pod prisilo postavili v vlogo prodajalca ljubezni. To ni prvo lajšanje kazni. V letu 2011 je bilo iz odtujitve življenja v dosmrtno mrcvarjenje spremenjenih trinajst kazni za zločine, vezane na gospodarstvo. Trenutno se s smrtjo še vedno kaznuje petinpetdeset zločinov.

Spreminjanje tendence, ki vodi v postopno odpravo kaznovanja s smrtjo, pa je razvidno tudi iz podatkov o vedno manjšem številu usmrčenih. Podatke je prispevala skupina Dui Hai iz San Francisca, saj jih kitajska vlada ne posreduje javnosti. Od leta 2002, ko je bilo usmrčenih 12.000 ljudi, se je to število zmanjšalo na 2.400 ljudi v letu 2013. Zgolj v zadnjih 3 letih se je številka zmanjšala za štirideset odstotkov. Lanskega novembra pa je nato Višje ljudsko sodišče podalo še zahtevo po prekinitvi doseganja priznanj z mučenjem. Iz vsega tega je razvidno, da želi kitajska vlada načine kaznovanja približati nadzorovalni paradigmi zahodnega sveta. Nadzor nad populacijo tako izvaja čim tišje, z najmanjšo možno mero odkritega nasilja in s stalnim poveličevanjem prava, s tem pa ustvari vtis humanosti, kar lajša njeno dejavnost. Tipično za tako obliko oblasti je, da usmrtitve, ki ne glede na svojo izvedbo ne izgubijo pridiha nasilja, nadomestijo institucije, kot so zapori in psihiatrične ustanove.

Ob tem je zanimivo, da ob procesu, ki kaže tendenco zmanjševanja vidnosti delovanja oblasti, obenem vlada zadnji dve leti - od prihoda predsednika Xi Jinpinga na svoje čelo - prakticira ukrepe, ki so z opisano usmeritvijo na prvi pogled v popolnem nasprotju. Prvič po petdesetih oziroma šestdesetih letih minulega stoletja vlada ponovno javno prikazuje sojenja. Večina teh prenosov je vezana na procese, v katerih svojo krivdo priznavajo skorumpirani uslužbenci javnega in zasebnega sektorja ter pripadniki muslimanske manjšine Uighurov, ki so s kitajskimi oblastmi v stalnem sporu.

Za konec lahko rečemo, da je iz tega razvidno, da se kitajska državna administratura po eni strani želi znebiti očitkov o samovolji partijskih voditeljev in svojo avtoriteto osnovati na na videz nevtralnem pravu. Posledica so vsi ukrepi odpravljanja smrtnih kazni ter bojev proti mučenju, ki znotraj samega izvajanja oblasti brišejo njeno vidnost. Spektakel javnih priznanj po drugi strani služi temu, da nadvlado abstraktno pravnega nad samovoljo uradnikov prikažejo še na konkretnih primerih. Obsojeni s prikazom sojenja in nazadnje s svojim priznanjem tako vsem na očeh potrjujejo transparentnost postopkov dokazovanja krivde in s tem legitimnost oblasti.

Razsojal je Matija Jan.